Page 32 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 32
Vinski turizem z geografskim poreklom
Za dežele in vinske kleti t. i. Novega sveta, ki nimajo tako dolge zgo-
dovine in še vedno eksperimentirajo ter iščejo optimalne kombinacije vi-
nogradniških leg in sort grozdja, pa je značilno ravno nasprotno: na eti-
keti večinoma izpostavljajo sorto, ne pa geografskega porekla. Res pa je,
da poznamo tudi obratne primere, ko evropske vinorodne dežele kon-
tinentalne tradicije (Nemčija, Avstrija in tudi Slovenija) prav tako iz-
postavljajo sorte in manj poreklo vina …
Geografi so relativno pozno pristopili k obravnavi koncepta terroir.
Ena takih študij, v kateri avtor brezpogojno verjame v terroir, je že ome-
njeno Sommersovo delo, kjer avtor pravi:
Za tiste, ki še niste seznanjeni s konceptom, lahko razložimo, da je terroir
francoski izraz za »zemljo« oziroma »prst«, a je še veliko več od tega. Po-
32 jem uporabljamo za opis vseh lokalnih značilnosti okolja in družbe, ki ima-
jo vpliv na vino. Veliko ljudi verjame, da so terroir vse značilnosti kraja in
imajo kot celota značilen vpliv na okus vina. (Sommers 2008, 19)
Dougherty (2012) citira tudi geografe, ki so do pojma skeptični in
menijo, da brez ljudi in vina beseda terroir sploh ne bi obstajala, kar bi
moralo biti vsakomur jasno. Dodamo lahko, da je to povsem tavtološka
misel. Kakorkoli, obstajajo številni dejavniki, ki določajo terroir in prav
nič determinističnega ni v trditvi, da so na prvem mestu fizičnogeograf-
ski vplivi:
– tip podnebja in mikroklima,
– kroženje zraka,
– sončno obsevanje,
– vodnatost območja,
– geologija,
– relief in nadmorska višina,
– tip prsti.
Vsekakor je fizični okvir premalo, da bi pojasnili vso kompleksnost
terroirja, zato moramo v duhu geografije poudariti tudi družbenoeko-
nomske in kulturne dejavnike, ki vplivajo na lokalne ali regionalne zna-
čilnosti vina:
– način gojenja vinske trte,
– tehnika kletarjenja vina (vrsta sodov in posod, dolžina maceraci-
je, selekcija kvasovk itd.),
– sortni izbor vinske trte in s tem povezana zakonodaja,
– slog vina in lokalne prehranjevalne navade, prilagoditev vina ti-
pičnm jedem,
Za dežele in vinske kleti t. i. Novega sveta, ki nimajo tako dolge zgo-
dovine in še vedno eksperimentirajo ter iščejo optimalne kombinacije vi-
nogradniških leg in sort grozdja, pa je značilno ravno nasprotno: na eti-
keti večinoma izpostavljajo sorto, ne pa geografskega porekla. Res pa je,
da poznamo tudi obratne primere, ko evropske vinorodne dežele kon-
tinentalne tradicije (Nemčija, Avstrija in tudi Slovenija) prav tako iz-
postavljajo sorte in manj poreklo vina …
Geografi so relativno pozno pristopili k obravnavi koncepta terroir.
Ena takih študij, v kateri avtor brezpogojno verjame v terroir, je že ome-
njeno Sommersovo delo, kjer avtor pravi:
Za tiste, ki še niste seznanjeni s konceptom, lahko razložimo, da je terroir
francoski izraz za »zemljo« oziroma »prst«, a je še veliko več od tega. Po-
32 jem uporabljamo za opis vseh lokalnih značilnosti okolja in družbe, ki ima-
jo vpliv na vino. Veliko ljudi verjame, da so terroir vse značilnosti kraja in
imajo kot celota značilen vpliv na okus vina. (Sommers 2008, 19)
Dougherty (2012) citira tudi geografe, ki so do pojma skeptični in
menijo, da brez ljudi in vina beseda terroir sploh ne bi obstajala, kar bi
moralo biti vsakomur jasno. Dodamo lahko, da je to povsem tavtološka
misel. Kakorkoli, obstajajo številni dejavniki, ki določajo terroir in prav
nič determinističnega ni v trditvi, da so na prvem mestu fizičnogeograf-
ski vplivi:
– tip podnebja in mikroklima,
– kroženje zraka,
– sončno obsevanje,
– vodnatost območja,
– geologija,
– relief in nadmorska višina,
– tip prsti.
Vsekakor je fizični okvir premalo, da bi pojasnili vso kompleksnost
terroirja, zato moramo v duhu geografije poudariti tudi družbenoeko-
nomske in kulturne dejavnike, ki vplivajo na lokalne ali regionalne zna-
čilnosti vina:
– način gojenja vinske trte,
– tehnika kletarjenja vina (vrsta sodov in posod, dolžina maceraci-
je, selekcija kvasovk itd.),
– sortni izbor vinske trte in s tem povezana zakonodaja,
– slog vina in lokalne prehranjevalne navade, prilagoditev vina ti-
pičnm jedem,
