Page 33 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 33
Vinske regije po svetu in pri nas
33
Slika 2: Trikotnik »terroir« (prirejeno po Dougherty 2012, 27).
– zavestna odločitev za ekološko pridelavo itd.
Terroir je potemtakem seštevek vseh okoljskih dejavnikov, ki vino
naredijo za poseben kmetijski pridelek. Manjša kot je geografska enota,
pomembnejši je vpliv terroirja. In večje kot je območje pridelave, manj
izrazit je terroir kot neka značilna ali posebna lastnost (Dougherty
2012).
Trikotnik »terroir« (slika 2) nakazuje na relativnost pomena ter-
roir, ki se spreminja z velikostjo geografskega območja, torej z merilom.
Predvsem kaže na regionalno hierarhičnost, pri čemer je učinek terroir-
ja obratno sorazmeren z velikostjo vinogradniškega območja za pridela-
vo grozdja, iz katerega nastane bolj ali manj značilno vino (Dougherty
2012).
Obstajajo torej številne definicije in razprave, ki še niso uspele pov-
sem poenotiti geografov glede razumevanja koncepta terroir in njegove
veljavnosti. Paleta interpretacij sega od prepričanja, da je terroir prepros-
to zgolj marketinško orodje, do neomajne vere v unikatno vinogradniško
lego, ki naj bi dala vinu tisti pravi pečat in izraz posebnosti.
Kljub temu lahko sklenemo, da je večina teoretikov vendarle poeno-
tena v prepričanju, da je bistvo terroirja po naravi resnično geografsko, saj
integrira fizične in kulturne elemente pokrajine v prostorski analizi vin-
skih regij.
33
Slika 2: Trikotnik »terroir« (prirejeno po Dougherty 2012, 27).
– zavestna odločitev za ekološko pridelavo itd.
Terroir je potemtakem seštevek vseh okoljskih dejavnikov, ki vino
naredijo za poseben kmetijski pridelek. Manjša kot je geografska enota,
pomembnejši je vpliv terroirja. In večje kot je območje pridelave, manj
izrazit je terroir kot neka značilna ali posebna lastnost (Dougherty
2012).
Trikotnik »terroir« (slika 2) nakazuje na relativnost pomena ter-
roir, ki se spreminja z velikostjo geografskega območja, torej z merilom.
Predvsem kaže na regionalno hierarhičnost, pri čemer je učinek terroir-
ja obratno sorazmeren z velikostjo vinogradniškega območja za pridela-
vo grozdja, iz katerega nastane bolj ali manj značilno vino (Dougherty
2012).
Obstajajo torej številne definicije in razprave, ki še niso uspele pov-
sem poenotiti geografov glede razumevanja koncepta terroir in njegove
veljavnosti. Paleta interpretacij sega od prepričanja, da je terroir prepros-
to zgolj marketinško orodje, do neomajne vere v unikatno vinogradniško
lego, ki naj bi dala vinu tisti pravi pečat in izraz posebnosti.
Kljub temu lahko sklenemo, da je večina teoretikov vendarle poeno-
tena v prepričanju, da je bistvo terroirja po naravi resnično geografsko, saj
integrira fizične in kulturne elemente pokrajine v prostorski analizi vin-
skih regij.
