Page 34 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 34
Vinski turizem z geografskim poreklom
34 Slika 3: Obstoječe (uveljavljene) vinske regije sveta in območja potencialnega uspevanja
vinske trte s povprečno temperaturo 12–22 °C v vegetacijski dobi *(april–oktober: severna
polobla, oktober–april: južna polobla) (predelano po: Jones, Reid in Vilks 2012).
Predstavitev izbranih evropskih in svetovnih vinskih regij
Vino je geografija v steklenici. (Jancis Robinson)
Vzgoja vinske trte (kjer to dopuščajo naravni pogoji) in pridelava vina
(ki je med drugim tudi družbeno-kulturno pogojena) sta danes razširje-
ni domala po vsem svetu zmernega podnebja, od najznamenitejših fran-
coskih vinogradniških leg do še povsem neznanih vinskih kleti »Nove-
ga sveta« v Avstraliji in Južni Ameriki. Vsaka vinska regija ima svojstvene
značilnosti, ki vplivajo na okus in slog končnega pridelka. V nadaljevanju
bodo predstavljene izbrane vinske regije »Starega sveta« (Francije, Itali-
je, Španije, Portugalske, Nemčije in še treh sosednjih držav Slovenije, to-
rej Avstrije, Madžarske in Hrvaške) ter nekatere najzanimivejše vinske
regije »Novega sveta« (Argentine in Čila, Avstralije z Novo Zelandijo,
Južne Afrike in ZDA). Nekaj besed bomo namenili tudi Gruziji, ki bi jo
lahko uvrstili med države »Starega sveta«, a si zasluži ločeno obravnavo,
saj se ta posebna dežela izpod Kavkaza promovira in je tudi prepoznana
kot pradomovina (zibelka) vinogradništva in vinarstva v svetu.
Francija
Francija je v svetu vina prav gotovo na prvem mestu, in to iz več razlo-
gov. Vsi mednarodno priznani klasični tipi vin izvirajo iz Francije. Prav
tako so vse najimenitnejše in globalno razširjene sorte vinske trte oziro-
ma grozdja (razen rizlinga) francoskega izvora, na francoski tradiciji te-
34 Slika 3: Obstoječe (uveljavljene) vinske regije sveta in območja potencialnega uspevanja
vinske trte s povprečno temperaturo 12–22 °C v vegetacijski dobi *(april–oktober: severna
polobla, oktober–april: južna polobla) (predelano po: Jones, Reid in Vilks 2012).
Predstavitev izbranih evropskih in svetovnih vinskih regij
Vino je geografija v steklenici. (Jancis Robinson)
Vzgoja vinske trte (kjer to dopuščajo naravni pogoji) in pridelava vina
(ki je med drugim tudi družbeno-kulturno pogojena) sta danes razširje-
ni domala po vsem svetu zmernega podnebja, od najznamenitejših fran-
coskih vinogradniških leg do še povsem neznanih vinskih kleti »Nove-
ga sveta« v Avstraliji in Južni Ameriki. Vsaka vinska regija ima svojstvene
značilnosti, ki vplivajo na okus in slog končnega pridelka. V nadaljevanju
bodo predstavljene izbrane vinske regije »Starega sveta« (Francije, Itali-
je, Španije, Portugalske, Nemčije in še treh sosednjih držav Slovenije, to-
rej Avstrije, Madžarske in Hrvaške) ter nekatere najzanimivejše vinske
regije »Novega sveta« (Argentine in Čila, Avstralije z Novo Zelandijo,
Južne Afrike in ZDA). Nekaj besed bomo namenili tudi Gruziji, ki bi jo
lahko uvrstili med države »Starega sveta«, a si zasluži ločeno obravnavo,
saj se ta posebna dežela izpod Kavkaza promovira in je tudi prepoznana
kot pradomovina (zibelka) vinogradništva in vinarstva v svetu.
Francija
Francija je v svetu vina prav gotovo na prvem mestu, in to iz več razlo-
gov. Vsi mednarodno priznani klasični tipi vin izvirajo iz Francije. Prav
tako so vse najimenitnejše in globalno razširjene sorte vinske trte oziro-
ma grozdja (razen rizlinga) francoskega izvora, na francoski tradiciji te-
