Page 36 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 36
Vinski turizem z geografskim poreklom
– Bordeaux, ena najznamenitejših vinskih regij, po mnenju mno-
gih vinoljubov »svetovna prestolnica rdečih vin« (Clarke 1996,
9) s famoznimi bordojci iz sort merlot, cabernet sauvignon in
cabernet franc, poznana tudi zaradi polnih sladkih belih vin iz
Sauternesa in Barsaca;
– Burgundija (Bourgogne) z imenitnimi modrimi pinoti (okoliš
Beaune) in chardonnayji (najdelikatnejši so gotovo tisti iz okoli-
ša Chablis med Parizom in Dijonom);
– Dolina Loare (Loire) z belimi sortami sauvignon, chenin in mu-
scadet, ki dajejo morda najizrazitejša bela francoska vina z ne-
katerimi svetovnimi klasikami iz Sancerra in Pouilly-Blanc-
-Fuméa;
– Dolina Rone (Rhone), znana predvsem po dobrih roséjih in bo-
36 gatih rdečih vinih, med katerimi velja izpostaviti sorte shiraz
(syrah), grenache, carignan in cinsault;
– Dordonja (Dordogne), čudovita pokrajina vzhodno od Bordea-
uxa z manj uveljavljenimi rdečimi vini bordojskega sloga, a s po-
sebnimi sladkimi belimi vini;
– Jugozahodna Francija, ki predstavlja mozaik različnih sort in
vin z vplivi Bordeauxa na eni strani, na drugi pa tudi tistih iz so-
sednje Baskije;
– Jura in Savoja (Jura – Savoie) z nenavadnimi in povsem origi-
nalnimi »hribovskimi« vini neoksidativnega sloga kot npr. flo-
ral in znamenito rumeno vino jaune v Juri, v Savoji pa bela vina
ostrega in polnega okusa;
– Korzika (Corse), najtoplejša in najbolj suha vinska regija, kjer
prihajajo do zanimivih vin s kombinacijo tradicionalnih (lokal-
nih) in mednarodno uveljavljenih sort;
– Languedoc-Roussillon s sladkimi vini (Banyuls, Roussillon),
ki so francoski odgovor na portovec, in zarhetipsko mediteran-
sko pokrajino Languedoc z obilico starih sort, a po J. Robinson
(2018) je to francoski vinski »Novi svet«;
– Provansa (Provence), ki se najbolj med vsemi vinskimi regija-
mi Francije promovira s pitnimi in poletno lahkotnimi sadnimi
roséji;
– Šampanja (Champagne) z najslavnejšim penečim vinom na sve-
tu, ki se samo tam pridelan in donegovan sme imenovati šampa-
njec.
V Franciji je vinski turizem v porastu od 80. let 20. stoletja (Hall idr.
2000). Od takrat se povečuje število znanih vinogradov in vinskih kleti,
– Bordeaux, ena najznamenitejših vinskih regij, po mnenju mno-
gih vinoljubov »svetovna prestolnica rdečih vin« (Clarke 1996,
9) s famoznimi bordojci iz sort merlot, cabernet sauvignon in
cabernet franc, poznana tudi zaradi polnih sladkih belih vin iz
Sauternesa in Barsaca;
– Burgundija (Bourgogne) z imenitnimi modrimi pinoti (okoliš
Beaune) in chardonnayji (najdelikatnejši so gotovo tisti iz okoli-
ša Chablis med Parizom in Dijonom);
– Dolina Loare (Loire) z belimi sortami sauvignon, chenin in mu-
scadet, ki dajejo morda najizrazitejša bela francoska vina z ne-
katerimi svetovnimi klasikami iz Sancerra in Pouilly-Blanc-
-Fuméa;
– Dolina Rone (Rhone), znana predvsem po dobrih roséjih in bo-
36 gatih rdečih vinih, med katerimi velja izpostaviti sorte shiraz
(syrah), grenache, carignan in cinsault;
– Dordonja (Dordogne), čudovita pokrajina vzhodno od Bordea-
uxa z manj uveljavljenimi rdečimi vini bordojskega sloga, a s po-
sebnimi sladkimi belimi vini;
– Jugozahodna Francija, ki predstavlja mozaik različnih sort in
vin z vplivi Bordeauxa na eni strani, na drugi pa tudi tistih iz so-
sednje Baskije;
– Jura in Savoja (Jura – Savoie) z nenavadnimi in povsem origi-
nalnimi »hribovskimi« vini neoksidativnega sloga kot npr. flo-
ral in znamenito rumeno vino jaune v Juri, v Savoji pa bela vina
ostrega in polnega okusa;
– Korzika (Corse), najtoplejša in najbolj suha vinska regija, kjer
prihajajo do zanimivih vin s kombinacijo tradicionalnih (lokal-
nih) in mednarodno uveljavljenih sort;
– Languedoc-Roussillon s sladkimi vini (Banyuls, Roussillon),
ki so francoski odgovor na portovec, in zarhetipsko mediteran-
sko pokrajino Languedoc z obilico starih sort, a po J. Robinson
(2018) je to francoski vinski »Novi svet«;
– Provansa (Provence), ki se najbolj med vsemi vinskimi regija-
mi Francije promovira s pitnimi in poletno lahkotnimi sadnimi
roséji;
– Šampanja (Champagne) z najslavnejšim penečim vinom na sve-
tu, ki se samo tam pridelan in donegovan sme imenovati šampa-
njec.
V Franciji je vinski turizem v porastu od 80. let 20. stoletja (Hall idr.
2000). Od takrat se povečuje število znanih vinogradov in vinskih kleti,
