Page 40 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 40
Vinski turizem z geografskim poreklom
(Vin de Pays). V vinih s tema oznakama se z lokalnimi (avtohtonimi)
sortami grozdja lahko zvrščajo mednarodno uveljavljene sorte, ki za tis-
ti vinorodni okoliš sicer sploh niso značilne. Omeniti je potrebno še VdT
(Vino da Tavola), torej namizno vino, pri katerem vemo samo to, da je
bilo pridelano v Italiji in da je manj kakovostno.
Po zadnjih podatkih (januar 2016) je v Italiji 73 vin z oznako DOCG
v 15 upravnih regijah: Abruzzo (Abruci), Basilicata (Bazilikata), Cam-
pania (Kampanija), Emilia-Romagna (Emilja-Romanja), Friuli-Venezia
Giulia (Furlanija-Julijska krajina), Lazio (Lacij), Lombardia (Lombar-
dija), Marche (Marke), Piemonte (Piemont), Puglia (Apulija), Sardegna
(Sardinija), Sicilia (Sicilija), Toscana (Toskana), Umbria (Umbrija) in Ve-
neto (Benečija) (MPAAF 2016).
V neposredni bližini Goriških brd, v vinorodnem okolišu Colli
40 Orientali del Friuli, pridelujejo Picolit DOCG, ki je močno belo deser-
tno vino. Pikolit poznamo tudi na slovenski strani Brd. Najboljša itali-
janska vina DOCG so gotovo čudovite klasične penine iz Franciacorte
(Lombardija, Brescia), rdeča Barbera d‘Asti in Barolo (Piemont), temni
Amarone della Valpolicella (Benečija, Verona) ter znameniti Toskanci iz
prevladujoče sorte sangiovese – Brunelo di Montalcino, Vino nobile di
Montepulciano in seveda vino Chianti iz različnih vinorodnih okolišev,
med katerimi je najbolj cenjen Chianti Classico (vinorodni okoliš med
Firencami in Sieno).
Pestrost in raznolikost italijanskih pokrajin se odražata v prepoznav-
nih vinskih regijah, ki ponujajo nešteto možnosti za oblikovanje vinskih
cest in itinerarijev (glej npr. D‘Alessio in Santini 2006). Odlične možnos-
ti za razvoj vinskega turizma pa so bile prepoznane relativno pozno – šele
na začetku 90. let prejšnjega stoletja, saj je do takrat večina vinskih kle-
ti ignorirala turistični potencial pridelave vina in vinorodnih območij.
Leta 1993 je bila zato ustanovljena posebna organizacija Movimento Tu-
rismo del Vino (Gibanje za vinski turizem), neprofitno združenje, ki da-
nes vključuje že okrog 1.000 članov. Ti so izbrani po posebnih kriterijih,
med katerimi je na prvem mestu prijaznost do vinskega turizma. Njiho-
vi glavni cilji so:
– promocija kulture vina z obiskovanjem območij pridelave;
– podpora turizmu v vseh italijanskih regijah, ki izkazujejo vino-
gradniško-vinarsko poslanstvo;
– usposabljanje vinskih kleti s turističnimi znanji in storitvami;
– krepitev tako podobe (imidža) kakor tudi ekonomskih in zapo-
slitvenih možnosti v vinskih regijah (MTV 2018).
(Vin de Pays). V vinih s tema oznakama se z lokalnimi (avtohtonimi)
sortami grozdja lahko zvrščajo mednarodno uveljavljene sorte, ki za tis-
ti vinorodni okoliš sicer sploh niso značilne. Omeniti je potrebno še VdT
(Vino da Tavola), torej namizno vino, pri katerem vemo samo to, da je
bilo pridelano v Italiji in da je manj kakovostno.
Po zadnjih podatkih (januar 2016) je v Italiji 73 vin z oznako DOCG
v 15 upravnih regijah: Abruzzo (Abruci), Basilicata (Bazilikata), Cam-
pania (Kampanija), Emilia-Romagna (Emilja-Romanja), Friuli-Venezia
Giulia (Furlanija-Julijska krajina), Lazio (Lacij), Lombardia (Lombar-
dija), Marche (Marke), Piemonte (Piemont), Puglia (Apulija), Sardegna
(Sardinija), Sicilia (Sicilija), Toscana (Toskana), Umbria (Umbrija) in Ve-
neto (Benečija) (MPAAF 2016).
V neposredni bližini Goriških brd, v vinorodnem okolišu Colli
40 Orientali del Friuli, pridelujejo Picolit DOCG, ki je močno belo deser-
tno vino. Pikolit poznamo tudi na slovenski strani Brd. Najboljša itali-
janska vina DOCG so gotovo čudovite klasične penine iz Franciacorte
(Lombardija, Brescia), rdeča Barbera d‘Asti in Barolo (Piemont), temni
Amarone della Valpolicella (Benečija, Verona) ter znameniti Toskanci iz
prevladujoče sorte sangiovese – Brunelo di Montalcino, Vino nobile di
Montepulciano in seveda vino Chianti iz različnih vinorodnih okolišev,
med katerimi je najbolj cenjen Chianti Classico (vinorodni okoliš med
Firencami in Sieno).
Pestrost in raznolikost italijanskih pokrajin se odražata v prepoznav-
nih vinskih regijah, ki ponujajo nešteto možnosti za oblikovanje vinskih
cest in itinerarijev (glej npr. D‘Alessio in Santini 2006). Odlične možnos-
ti za razvoj vinskega turizma pa so bile prepoznane relativno pozno – šele
na začetku 90. let prejšnjega stoletja, saj je do takrat večina vinskih kle-
ti ignorirala turistični potencial pridelave vina in vinorodnih območij.
Leta 1993 je bila zato ustanovljena posebna organizacija Movimento Tu-
rismo del Vino (Gibanje za vinski turizem), neprofitno združenje, ki da-
nes vključuje že okrog 1.000 članov. Ti so izbrani po posebnih kriterijih,
med katerimi je na prvem mestu prijaznost do vinskega turizma. Njiho-
vi glavni cilji so:
– promocija kulture vina z obiskovanjem območij pridelave;
– podpora turizmu v vseh italijanskih regijah, ki izkazujejo vino-
gradniško-vinarsko poslanstvo;
– usposabljanje vinskih kleti s turističnimi znanji in storitvami;
– krepitev tako podobe (imidža) kakor tudi ekonomskih in zapo-
slitvenih možnosti v vinskih regijah (MTV 2018).
