Page 45 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 45
Vinske regije po svetu in pri nas 45
ale historično pomembnih vinogradov, vinskih kleti, muzejev in krajev,
hkrati pa se ne želijo odreči odprtosti v svet. Tudi zato so v nekdaj vinsko
izrazito beli Nemčiji (sorte: rizling, rizvanec oziroma müller-thurgau, ze-
leni silvanec, kerner, sivi in beli pinot) vedno popularnejše postajale rdeče
sorte (modri pinot ali Spätburgunder, modra portugalka, trollinger in dor-
nfelder) in danes je z njimi zasajenih že 40 % nemških vinogradov z rdeči-
mi sortami (Johnson in Robinson 2009).
Dolga vinogradniška tradicija, svetovni primat v instituciji ustoliče-
vanja vinskih kraljic in res slikovita pokrajina v nekaterih vinskih regijah
– zlasti tistih ob rekah Ren in Mozeli – so pomembni dejavniki razvoja
vinskega turizma.
Avstrija
Vinorodna Avstrija na vzhodu dežele se razteza okrog Dunaja, od meje
s Češko republiko na severu, s Slovaško in z Madžarsko na vzhodu ter s
Slovenijo na jugu – na območju torej, kjer alpski svet preide v široko Pa-
nonsko nižino. Različni (mikro)klimatski pogoji, zelo raznolika sestava
tal ter pomemben vpliv Nežiderskega jezera (Neusiedler See) in Donave
s pritoki so dejavniki, ki so prispevali k oblikovanju treh glavnih vinskih
regij: Nižje Avstrije (Niederösterreich), Gradiščanskega (Burgenland) in
Štajerske (Steiermark), ki imajo skupaj 16 vinorodnih okolišev (Johnson
in Robinson 2009). Med njimi je tudi Dunaj, ki na območju mesta vklju-
čuje kar 612 ha vinogradov in je edini pravi vinorodni okoliš med vsemi
svetovnimi metropolami. Posebnost so tudi nekatera vinorodna območja
v hriboviti Avstriji, ki se po sto in več letih ponovno oživljajo. Tako ima-
jo Koroška (100 ha), Zgornja Avstrija (20 ha), Salzburg (3 ha), Tirolska (9
ha) in Predarlberško (20 ha) skupaj že več kot 150 ha prijavljenih vinogra-
dov (Austrian Wine 2016a).
Po J. Robinson (2018) lahko med avstrijskimi vini najdemo nekaj naj-
boljših primerkov na svetu. Da so vedno bolj cenjena med vinoljubi in
zlasti sommelierji (vinskimi svetovalci v restavracijah), gre pripisati pred-
vsem suhim belim vinom, ki so brez ostanka povretega sladkorja ter pol-
nega telesa in karakterja, tako da jih lahko zelo lepo kombiniramo k raz-
ličnim jedem. Poleg tega ima večina vin potencial razvoja in zorenja v
steklenicah, kar je za poznavalski vinski trg zelo pomembno. Povpraše-
vanje na vinskem trgu je vplivalo tudi na spremembo strukture med beli-
mi in rdečimi sortami, ki je zdaj 70 : 30 % v prid belih. Le na Gradiščan-
skem prevladujejo rdeča vina. Od belih – in tudi nasploh – prevladuje
zeleni veltlinec (Grüner Veltliner), pomembni so še laški (Welschriesling)
in renski rizling (Riesling) ter sauvignon (zlasti na Štajerskem), med rde-
ale historično pomembnih vinogradov, vinskih kleti, muzejev in krajev,
hkrati pa se ne želijo odreči odprtosti v svet. Tudi zato so v nekdaj vinsko
izrazito beli Nemčiji (sorte: rizling, rizvanec oziroma müller-thurgau, ze-
leni silvanec, kerner, sivi in beli pinot) vedno popularnejše postajale rdeče
sorte (modri pinot ali Spätburgunder, modra portugalka, trollinger in dor-
nfelder) in danes je z njimi zasajenih že 40 % nemških vinogradov z rdeči-
mi sortami (Johnson in Robinson 2009).
Dolga vinogradniška tradicija, svetovni primat v instituciji ustoliče-
vanja vinskih kraljic in res slikovita pokrajina v nekaterih vinskih regijah
– zlasti tistih ob rekah Ren in Mozeli – so pomembni dejavniki razvoja
vinskega turizma.
Avstrija
Vinorodna Avstrija na vzhodu dežele se razteza okrog Dunaja, od meje
s Češko republiko na severu, s Slovaško in z Madžarsko na vzhodu ter s
Slovenijo na jugu – na območju torej, kjer alpski svet preide v široko Pa-
nonsko nižino. Različni (mikro)klimatski pogoji, zelo raznolika sestava
tal ter pomemben vpliv Nežiderskega jezera (Neusiedler See) in Donave
s pritoki so dejavniki, ki so prispevali k oblikovanju treh glavnih vinskih
regij: Nižje Avstrije (Niederösterreich), Gradiščanskega (Burgenland) in
Štajerske (Steiermark), ki imajo skupaj 16 vinorodnih okolišev (Johnson
in Robinson 2009). Med njimi je tudi Dunaj, ki na območju mesta vklju-
čuje kar 612 ha vinogradov in je edini pravi vinorodni okoliš med vsemi
svetovnimi metropolami. Posebnost so tudi nekatera vinorodna območja
v hriboviti Avstriji, ki se po sto in več letih ponovno oživljajo. Tako ima-
jo Koroška (100 ha), Zgornja Avstrija (20 ha), Salzburg (3 ha), Tirolska (9
ha) in Predarlberško (20 ha) skupaj že več kot 150 ha prijavljenih vinogra-
dov (Austrian Wine 2016a).
Po J. Robinson (2018) lahko med avstrijskimi vini najdemo nekaj naj-
boljših primerkov na svetu. Da so vedno bolj cenjena med vinoljubi in
zlasti sommelierji (vinskimi svetovalci v restavracijah), gre pripisati pred-
vsem suhim belim vinom, ki so brez ostanka povretega sladkorja ter pol-
nega telesa in karakterja, tako da jih lahko zelo lepo kombiniramo k raz-
ličnim jedem. Poleg tega ima večina vin potencial razvoja in zorenja v
steklenicah, kar je za poznavalski vinski trg zelo pomembno. Povpraše-
vanje na vinskem trgu je vplivalo tudi na spremembo strukture med beli-
mi in rdečimi sortami, ki je zdaj 70 : 30 % v prid belih. Le na Gradiščan-
skem prevladujejo rdeča vina. Od belih – in tudi nasploh – prevladuje
zeleni veltlinec (Grüner Veltliner), pomembni so še laški (Welschriesling)
in renski rizling (Riesling) ter sauvignon (zlasti na Štajerskem), med rde-
