Page 52 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 52
Vinski turizem z geografskim poreklom
ski vinogradnik je v principu čustveno navezan na zemljo, ki jo obdelu-
je, medtem ko vinogradniki v Novem svetu niso pretirano obremenjeni s
tradicijo in na svoje poslanstvo gledajo precej bolj pragmatično, liberalno
in predvsem kot na posel. A stvari se postopoma spreminjajo, prihaja do
vzajemnosti in vedno pogosteje lahko opazimo povsem obratne primere.
In vendar, ko govorimo o vinorodnih deželah Novega sveta, imamo obi-
čajno v mislih obe Ameriki (zlasti Argentino in Čile ter ZDA oziroma
Kalifornijo), Avstralijo z Novo Zelandijo in Južno Afriko. Vse pomemb-
nejša na svetovni vinski sceni postaja tudi Kitajska, tako v pridelavi kot
tudi potrošnji vina.
Argentina in Čile
52 Obe sosednji državi v veliki meri zaznamujejo Andi. Zlasti v Argentini
so prav Andi tisti, ki sploh omogočajo vinogradništvo v suhih in vročih
prostranstvih, saj se od tam stekajo velike količine vode, ki jo s pridom
uporabljajo za namakanje vinogradov. Trte lahko tam obilno obrodijo
in dolga časa je bil to – poleg vročine – glavni dejavnik slabše kakovo-
sti grozdja in vina (Clarke 1996). Sredi 90. let prejšnjega stoletja, po dalj-
šem obdobju ekonomske nestabilnosti, pa je doživela Argentina tudi ve-
lik preobrat v filozofiji pridelave vina. Nove vinograde so zasadili v višjih
nadmorskih višinah, kar je vplivalo na »sadnost« in pitnost vin. Ta so
postajala vedno zanimivejša za zunanji vinski trg in prišlo je do izdatnih
tujih investicij znanih vinskih družb, kar je le še dodatno vplivalo na ka-
kovost argentinskih vin, med katerimi kraljujejo polna rdeča vina inten-
zivne aromatike. Najbolj znana in prevladujoča argentinska sorta je med
rdečimi malbec, med belimi pa torrontes. Med vinskimi regijami močno
izstopa Mendoza (tudi članica uglednega kluba the Great Wine Capital-
s).6 Tam pridelajo kar 70 % vsega vina v Argentini (Johnson in Robinson
2009). Druge vinske regije so še Catamarca, La Rioja, San Juan, Rio Ne-
gro in Salta. Na posesti Bodega Colomé Altura Maxima (Donald Hess
Group) uspevajo trte celo nad 3.000 m nadmorske višine (vinograd sor-
te malbec seže tam do 3.111 m), kar je tudi najvišje na svetu (Robinson
2018, slika 14a).
Čile na drugi strani Andov deluje za marsikaterega evropskega
obiskovalca v kulturnem pogledu precej domače, je pa njegova geografska
izolacija (visoki Andi na vzhodu, Pacifik na zahodu, puščava Atacama na
severu, proti jugu pa bližina antarktičnega ledu) privedla do nekaterih
unikatnih posebnosti – in vinska trta pri tem ni izjema. Izolacija je
6 Več o tem združenju glej na: http://www.greatwinecapitals.com/.
ski vinogradnik je v principu čustveno navezan na zemljo, ki jo obdelu-
je, medtem ko vinogradniki v Novem svetu niso pretirano obremenjeni s
tradicijo in na svoje poslanstvo gledajo precej bolj pragmatično, liberalno
in predvsem kot na posel. A stvari se postopoma spreminjajo, prihaja do
vzajemnosti in vedno pogosteje lahko opazimo povsem obratne primere.
In vendar, ko govorimo o vinorodnih deželah Novega sveta, imamo obi-
čajno v mislih obe Ameriki (zlasti Argentino in Čile ter ZDA oziroma
Kalifornijo), Avstralijo z Novo Zelandijo in Južno Afriko. Vse pomemb-
nejša na svetovni vinski sceni postaja tudi Kitajska, tako v pridelavi kot
tudi potrošnji vina.
Argentina in Čile
52 Obe sosednji državi v veliki meri zaznamujejo Andi. Zlasti v Argentini
so prav Andi tisti, ki sploh omogočajo vinogradništvo v suhih in vročih
prostranstvih, saj se od tam stekajo velike količine vode, ki jo s pridom
uporabljajo za namakanje vinogradov. Trte lahko tam obilno obrodijo
in dolga časa je bil to – poleg vročine – glavni dejavnik slabše kakovo-
sti grozdja in vina (Clarke 1996). Sredi 90. let prejšnjega stoletja, po dalj-
šem obdobju ekonomske nestabilnosti, pa je doživela Argentina tudi ve-
lik preobrat v filozofiji pridelave vina. Nove vinograde so zasadili v višjih
nadmorskih višinah, kar je vplivalo na »sadnost« in pitnost vin. Ta so
postajala vedno zanimivejša za zunanji vinski trg in prišlo je do izdatnih
tujih investicij znanih vinskih družb, kar je le še dodatno vplivalo na ka-
kovost argentinskih vin, med katerimi kraljujejo polna rdeča vina inten-
zivne aromatike. Najbolj znana in prevladujoča argentinska sorta je med
rdečimi malbec, med belimi pa torrontes. Med vinskimi regijami močno
izstopa Mendoza (tudi članica uglednega kluba the Great Wine Capital-
s).6 Tam pridelajo kar 70 % vsega vina v Argentini (Johnson in Robinson
2009). Druge vinske regije so še Catamarca, La Rioja, San Juan, Rio Ne-
gro in Salta. Na posesti Bodega Colomé Altura Maxima (Donald Hess
Group) uspevajo trte celo nad 3.000 m nadmorske višine (vinograd sor-
te malbec seže tam do 3.111 m), kar je tudi najvišje na svetu (Robinson
2018, slika 14a).
Čile na drugi strani Andov deluje za marsikaterega evropskega
obiskovalca v kulturnem pogledu precej domače, je pa njegova geografska
izolacija (visoki Andi na vzhodu, Pacifik na zahodu, puščava Atacama na
severu, proti jugu pa bližina antarktičnega ledu) privedla do nekaterih
unikatnih posebnosti – in vinska trta pri tem ni izjema. Izolacija je
6 Več o tem združenju glej na: http://www.greatwinecapitals.com/.
