Page 48 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 48
Vinski turizem z geografskim poreklom
48
Slika 10: Plavac mali – mlade trte na jugu Korčule (fotografija: Simon Kerma, 27. 7. 2012).
v zaliv Boke Kotorske na jugu. Na relativno majhnem območju se lahko
tako srečamo z veliko raznovrstnostjo in pestrostjo različnih sort grozdja
ter tipov vina (Vinopedia 2013).
Tik pred vstopom Republike Hrvaške v EU je bil posodobljen hr-
vaški Zakon o vinu.4 Omenjeni vinorodni območji (Kontinentalna in
Primorska) sta bili razdeljeni na štiri glavne vinske regije (Vinska pri-
ča 2013):
1. Slavonija in Baranja: tu so glavne sorte laški rizling (graševina),
traminec, renski rizling, zeleni silvanec in zweigelt. Slavonija je v
svetu vina poznana predvsem po odličnem slavonskem hrastu za
vinske sode in posode (v Italiji popularne botte) (Johnson in Ro-
binson 2009).
2. Osrednja Hrvaška (Središnja Hrvatska): še ni tako uveljavljena,
ji pa pripisujejo velik potencial za penine (hrvaška Franciacorta)
in poudarjajo lokalni sorti škrlet in kraljevino.
3. Istra in Hrvaško primorje (Istra i Hrvatsko primorje): tu zlas-
ti v istrskem delu dominira malvazija (istarska), posebneži pa
so tudi momjanski muškat, muškat ruža (pri nas cipro) in seve-
4 Celotno besedilo tega zakona je dostopno na: http://www.zakon.hr/z/277/Zakon-o-vinu.
48
Slika 10: Plavac mali – mlade trte na jugu Korčule (fotografija: Simon Kerma, 27. 7. 2012).
v zaliv Boke Kotorske na jugu. Na relativno majhnem območju se lahko
tako srečamo z veliko raznovrstnostjo in pestrostjo različnih sort grozdja
ter tipov vina (Vinopedia 2013).
Tik pred vstopom Republike Hrvaške v EU je bil posodobljen hr-
vaški Zakon o vinu.4 Omenjeni vinorodni območji (Kontinentalna in
Primorska) sta bili razdeljeni na štiri glavne vinske regije (Vinska pri-
ča 2013):
1. Slavonija in Baranja: tu so glavne sorte laški rizling (graševina),
traminec, renski rizling, zeleni silvanec in zweigelt. Slavonija je v
svetu vina poznana predvsem po odličnem slavonskem hrastu za
vinske sode in posode (v Italiji popularne botte) (Johnson in Ro-
binson 2009).
2. Osrednja Hrvaška (Središnja Hrvatska): še ni tako uveljavljena,
ji pa pripisujejo velik potencial za penine (hrvaška Franciacorta)
in poudarjajo lokalni sorti škrlet in kraljevino.
3. Istra in Hrvaško primorje (Istra i Hrvatsko primorje): tu zlas-
ti v istrskem delu dominira malvazija (istarska), posebneži pa
so tudi momjanski muškat, muškat ruža (pri nas cipro) in seve-
4 Celotno besedilo tega zakona je dostopno na: http://www.zakon.hr/z/277/Zakon-o-vinu.
