Page 56 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 56
Vinski turizem z geografskim poreklom
lifornija prepoznana po sorti zinfandel, ki daje odlična vina in neverjet-
ne zgodbe o izvoru – nazadnje so genetsko dokazali, da gre za identično
sorto dalmatinskemu crljenaku kaštelanskemu (Robinson 2018). Takšne
in podobne zgodbe, marketinško dobro podkrepljene – tudi s filmsko in-
dustrijo (recimo filmska uspešnica Sideways/Stranpoti) –, privabljajo v
to vinsko regijo številne turiste, ki se hitro predajo uživanju v odlični po-
nudbi »vinske regije, ki jo je od vseh na svetu največje veselje obiskati«
(Robinson 2018).
Avstralija in Nova Zelandija
Čeprav sta si Avstralija in Nova Zelandija relativno blizu, so med njima
velike razlike, tudi vinogradniško-vinarske, kar je v prvi vrsti posledica
geografije in seveda zgodovine. Vinsko trto so na avstralska tla prinesli
56 proti koncu 18. stoletja, z živahnim priseljevanjem različnih narodov iz
Evrope pa se je do srede 19. stoletja razširila praktično povsod tam, kjer
je lahko uspevala.7 Leta 1850 se je tako že začela čezmorska trgovina z av-
stralskimi vini (Australian Wine 2016a).
Avstralija je prostran kontinent in tam se, kljub prevladujočemu (pol)
puščavskemu podnebju, srečamo s široko paleto različnih pokrajinskih
tipov. Ti se odražajo tudi v raznolikosti vinskih regij. Gledano po zveznih
državah je več kot 40 % vseh vinogradniških površin v Južni Avstraliji, če-
trtina v Viktoriji, večina preostalih pa v Novem Južnem Walesu. Manj-
ši delež vinogradov odpade še na Queensland in Tasmanijo ter na jugoza-
hodni del Zahodne Avstralije, kjer pridelajo kakovostno nadstandardna
vina. Pri tej osnovni delitvi gre predvsem za administrativno (čeprav tudi
praktično) delitev, s katero lahko formalno kontrolirajo in preprečujejo
prenos za trto škodljivih bolezni iz ene v drugo zvezno državo. V pro-
dukcijskem smislu je bolj temeljna delitev tista, ki se nanaša na intenziv-
na pridelovalna območja (zelene oaze) vinogradov. Te se namakajo iz treh
rečnih sistemov (Riverland, Murray-Darling in Riverina). S toploto v Av-
straliji ni težav – problem je pomanjkanje vode. Prav tako je težava de-
lovna sila, zato so opravila toliko bolj mehanizirana, ročnega obiranja
grozdja skorajda ni več. Kjer pa si to še vedno lahko privoščijo (na manj-
ših posestih, s poudarkom na terroirju), so vina temu primerno boljša in
dražja (Robinson 2018).
V okviru zveznih držav je bila izvedena podrobnejša regionalizacija
na vinske regije (okoliše), ki jih je v vsej Avstraliji skupno 65 (Australian
7 Hunter Valley je postala prva komercialna vinska regija z ustanovljeno posestjo Wyndham Estate
že leta 1828. Do leta 1840 so Italijani razvili vinogradništvo v Riverini, Švicarji v Viktoriji, Dalmat-
inci v Zahodni Avstraliji, luteranski Nemci pa v Južni Avstraliji, v dolinah Barossa in Clare.
lifornija prepoznana po sorti zinfandel, ki daje odlična vina in neverjet-
ne zgodbe o izvoru – nazadnje so genetsko dokazali, da gre za identično
sorto dalmatinskemu crljenaku kaštelanskemu (Robinson 2018). Takšne
in podobne zgodbe, marketinško dobro podkrepljene – tudi s filmsko in-
dustrijo (recimo filmska uspešnica Sideways/Stranpoti) –, privabljajo v
to vinsko regijo številne turiste, ki se hitro predajo uživanju v odlični po-
nudbi »vinske regije, ki jo je od vseh na svetu največje veselje obiskati«
(Robinson 2018).
Avstralija in Nova Zelandija
Čeprav sta si Avstralija in Nova Zelandija relativno blizu, so med njima
velike razlike, tudi vinogradniško-vinarske, kar je v prvi vrsti posledica
geografije in seveda zgodovine. Vinsko trto so na avstralska tla prinesli
56 proti koncu 18. stoletja, z živahnim priseljevanjem različnih narodov iz
Evrope pa se je do srede 19. stoletja razširila praktično povsod tam, kjer
je lahko uspevala.7 Leta 1850 se je tako že začela čezmorska trgovina z av-
stralskimi vini (Australian Wine 2016a).
Avstralija je prostran kontinent in tam se, kljub prevladujočemu (pol)
puščavskemu podnebju, srečamo s široko paleto različnih pokrajinskih
tipov. Ti se odražajo tudi v raznolikosti vinskih regij. Gledano po zveznih
državah je več kot 40 % vseh vinogradniških površin v Južni Avstraliji, če-
trtina v Viktoriji, večina preostalih pa v Novem Južnem Walesu. Manj-
ši delež vinogradov odpade še na Queensland in Tasmanijo ter na jugoza-
hodni del Zahodne Avstralije, kjer pridelajo kakovostno nadstandardna
vina. Pri tej osnovni delitvi gre predvsem za administrativno (čeprav tudi
praktično) delitev, s katero lahko formalno kontrolirajo in preprečujejo
prenos za trto škodljivih bolezni iz ene v drugo zvezno državo. V pro-
dukcijskem smislu je bolj temeljna delitev tista, ki se nanaša na intenziv-
na pridelovalna območja (zelene oaze) vinogradov. Te se namakajo iz treh
rečnih sistemov (Riverland, Murray-Darling in Riverina). S toploto v Av-
straliji ni težav – problem je pomanjkanje vode. Prav tako je težava de-
lovna sila, zato so opravila toliko bolj mehanizirana, ročnega obiranja
grozdja skorajda ni več. Kjer pa si to še vedno lahko privoščijo (na manj-
ših posestih, s poudarkom na terroirju), so vina temu primerno boljša in
dražja (Robinson 2018).
V okviru zveznih držav je bila izvedena podrobnejša regionalizacija
na vinske regije (okoliše), ki jih je v vsej Avstraliji skupno 65 (Australian
7 Hunter Valley je postala prva komercialna vinska regija z ustanovljeno posestjo Wyndham Estate
že leta 1828. Do leta 1840 so Italijani razvili vinogradništvo v Riverini, Švicarji v Viktoriji, Dalmat-
inci v Zahodni Avstraliji, luteranski Nemci pa v Južni Avstraliji, v dolinah Barossa in Clare.
