Page 53 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 53
Vinske regije po svetu in pri nas
53
Slika 14a: Na posesti Altura Maxima na severozahodu Argentine je najvišje ležeči vinograd
na svetu (3.111 m nadmorske višine) (fotografija: Simon Kerma, 3. 10. 2018).
namreč preprečila razširitev trtne uši oziroma filoksere (Daktulosphai-
ra vitifoliae) in različne sorte plemenite trte (Vitis vinifera), ki dajejo nam
poznana vina in lahko svobodno rastejo brez sicer nujne cepitve podlage
oziroma korenine katere od ameriških vrst (te so odporne proti trtni uši,
a vino iz njihovega grozdja je skorajda neužitno). Grozdje, ki tam dozo-
ri, je izjemno kakovostno in zdravo, podobno je z vinom, zato je ekološka
pridelava logična izbira. Prevladuje rdeče grozdje, čeprav dobro uspevajo
vse najpomembnejše mednarodne sorte. Domicil pa je v Čilu našel sko-
rajda pozabljeni carmenère, stara bordojska sorta, ki so jo v državi dolgo
časa zamenjevali za merlot, zdaj pa je carmenère zaščitna blagovna znam-
ka vinorodnega Čila. Praktično edino večjo težavo za vinogradništvo in
nasploh kmetijstvo predstavljajo poletne suše, zato so namakalni siste-
mi nujni (Johnson in Robinson 2009). Vinogradi se raztezajo med 27° in
40° južne geografske širine v petih glavnih regijah. Največja med njimi je
Centralna dolina (Valle Central), kjer prevladuje mediteranski tip pod-
nebja. Vinske regije se delijo na okoliše, ki so poimenovani po dolinah
(v Centralni dolini so to Aconcagua, Casablanca, Maipo, San Antonio
in Leyda). Po novi zonalni delitvi je pomembna tudi smer zahod–vzhod
(Wines of Chile 2018).
53
Slika 14a: Na posesti Altura Maxima na severozahodu Argentine je najvišje ležeči vinograd
na svetu (3.111 m nadmorske višine) (fotografija: Simon Kerma, 3. 10. 2018).
namreč preprečila razširitev trtne uši oziroma filoksere (Daktulosphai-
ra vitifoliae) in različne sorte plemenite trte (Vitis vinifera), ki dajejo nam
poznana vina in lahko svobodno rastejo brez sicer nujne cepitve podlage
oziroma korenine katere od ameriških vrst (te so odporne proti trtni uši,
a vino iz njihovega grozdja je skorajda neužitno). Grozdje, ki tam dozo-
ri, je izjemno kakovostno in zdravo, podobno je z vinom, zato je ekološka
pridelava logična izbira. Prevladuje rdeče grozdje, čeprav dobro uspevajo
vse najpomembnejše mednarodne sorte. Domicil pa je v Čilu našel sko-
rajda pozabljeni carmenère, stara bordojska sorta, ki so jo v državi dolgo
časa zamenjevali za merlot, zdaj pa je carmenère zaščitna blagovna znam-
ka vinorodnega Čila. Praktično edino večjo težavo za vinogradništvo in
nasploh kmetijstvo predstavljajo poletne suše, zato so namakalni siste-
mi nujni (Johnson in Robinson 2009). Vinogradi se raztezajo med 27° in
40° južne geografske širine v petih glavnih regijah. Največja med njimi je
Centralna dolina (Valle Central), kjer prevladuje mediteranski tip pod-
nebja. Vinske regije se delijo na okoliše, ki so poimenovani po dolinah
(v Centralni dolini so to Aconcagua, Casablanca, Maipo, San Antonio
in Leyda). Po novi zonalni delitvi je pomembna tudi smer zahod–vzhod
(Wines of Chile 2018).
