Page 51 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 51
Vinske regije po svetu in pri nas 51

teri zmotno rečejo amfora). Takoj ko je grozdje pobrano, dajo vse skupaj
– brez pecljanja – v te ogromne posode, ki so položene globoko v nedr-
jih zemlje, nato jih premažejo z voskom in prekrijejo oziroma založijo s
prstjo in proces arhaične pridelave vina s posebnim karakterjem se lahko
prične (Močivnik 2014; Robinson 2018).

Omenjeni postopek »starodavne tradicionalne gruzijske metode pri-
delave vina v kvevrijih« je bil leta 2013 uvrščen na UNESCOV seznam
nesnovne dediščine sveta (Gačnik 2014b, 60), kar navsezadnje prispeva
tudi k mednarodni turistični prepoznavnosti in ugledu Gruzije kot pra-
domovine plemenite vinske trte in kulture vina. Vinski turizem se zdi kot
naročen in je v zadnjih letih tudi postal ena ključnih razvojnih usmeritev
gruzijskega turizma, saj je to eden boljših medijev za komuniciranje in tr-
ženje vsega dobrega, kar lahko ta dežela ponudi, torej ne zgolj vina same-
ga po sebi, temveč vsega tistega, kar se z vinom razodeva.

Vinske regije »Novega sveta«

Če pod pojmom Stari svet razumemo vinske regije Mediterana in Evro-
pe, je potemtakem Novi svet vse ostalo. Seveda bi se lahko temu evropo-
centričnemu pogledu izognili in preprosto opisovali značilnosti izbranih
vinskih regij sveta, a pri vinu očitno tradicija še vedno nekaj velja. Evrop-

Slika 13: Med vinogradi »Novega sveta«, Južna Avstralija
(fotografija: Simon Kerma, 14. 2. 2002).
   46   47   48   49   50   51   52   53   54   55   56