Page 47 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 47
Vinske regije po svetu in pri nas 47
Madžarska
Tudi Madžarska ima za seboj že dolgo tradicijo vinogradništva in vinar-
stva, z vsemi vzponi in padci. Vedno je bila znana po svojih sladkih vi-
nih iz famozne vinske regije Tokaj na severovzhodu dežele. Vino tokaj
je bilo nekoč eno najbolj iskanih na francoskih, ruskih in habsburških dvo-
rih, bilo je tudi prvo znano vino, narejeno »s pomočjo« plemenite plesni
(Botrytis cinerea). Regija Tokaj je bila celo tako cenjena, da so tam že leta
1700 vzpostavili – kot prvi na svetu – sistem klasifikacije vinogradniških
leg po kakovosti (Johnson in Robinson 2009). Madžarska je bila od nek-
daj znana tudi po vinu bikavér oziroma bikova kri (Hungarian Wine So-
ciety 2018).
Današnja madžarska vina se poleg že omenjenih dveh posebej pona-
šajo s temperamentnimi belimi – tako suhimi kot tudi sladkimi. Opa-
zen je trend obujanja tradicije na eni strani in eksperimentiranja na dru-
gi, česar v obdobju togega komunizma in kolektivizacije ni bilo možno
prakticirati. Inovacije, konkurenca, tuje investicije, odkrivanje novih sta-
rih sort in njihovo zvrščanje z mednarodnimi, eksperimenti v vinogradih
in vinskih kleteh – vse to je po mnenju strokovnjakov dodobra spremeni-
lo vinsko krajino Madžarske. Navsezadnje je temu sledila tudi vinska za-
konodaja, s katero se je oblikovalo oziroma določilo kar 22 vinskih regij
(Johnson in Robinson 2009; Hungarian Wine Society 2018).
Za vsako vinsko regijo posebej so izdali promocijsko knjižico s prilo-
ženim zemljevidom, kjer so bili navedeni podatki o velikosti regije, pod-
nebju, tipu površja, sortah grozdja, vinskih kleteh, tavernah, nastanitve-
nih obratih, restavracijah, turističnih zanimivostih in vinskih festivalih.
Vedno bolj se promovirajo tudi madžarske vinske ceste. Prva med njimi,
Villány-Siklós, je bila ustanovljena v vinski regiji Villány leta 1994 in je
precej popularna med specializiranimi turističnimi agencijami (Villány
Wine Region 2016).
Hrvaška
Dolgo časa so se hrvaška vinorodna območja delila v dve večji vinski regi-
ji – Kontinentalno in Primorsko Hrvaško. Vsaka posebej je (bila) določe-
na z orografskimi, geološkimi, agroekološkimi, ampelografskmi, gospo-
darskimi in drugimi posebnostmi. Zato smo priča številnim samosvojim
vinorodnim okolišem in podokolišem, kjer se poznajo vplivi tako celin-
skega podnebja srednjeevropskega tipa na skrajnem severozahodu Hrva-
ške kot tudi izrazitejšega panonskega podnebja na vzhodu ob Donavi z
obronki Fruške gore. Na drugi strani so seveda izraziti vplivi mediteran-
skega podnebja v priobalnem pasu, od Istre na severu pa vse tja do vhoda
Madžarska
Tudi Madžarska ima za seboj že dolgo tradicijo vinogradništva in vinar-
stva, z vsemi vzponi in padci. Vedno je bila znana po svojih sladkih vi-
nih iz famozne vinske regije Tokaj na severovzhodu dežele. Vino tokaj
je bilo nekoč eno najbolj iskanih na francoskih, ruskih in habsburških dvo-
rih, bilo je tudi prvo znano vino, narejeno »s pomočjo« plemenite plesni
(Botrytis cinerea). Regija Tokaj je bila celo tako cenjena, da so tam že leta
1700 vzpostavili – kot prvi na svetu – sistem klasifikacije vinogradniških
leg po kakovosti (Johnson in Robinson 2009). Madžarska je bila od nek-
daj znana tudi po vinu bikavér oziroma bikova kri (Hungarian Wine So-
ciety 2018).
Današnja madžarska vina se poleg že omenjenih dveh posebej pona-
šajo s temperamentnimi belimi – tako suhimi kot tudi sladkimi. Opa-
zen je trend obujanja tradicije na eni strani in eksperimentiranja na dru-
gi, česar v obdobju togega komunizma in kolektivizacije ni bilo možno
prakticirati. Inovacije, konkurenca, tuje investicije, odkrivanje novih sta-
rih sort in njihovo zvrščanje z mednarodnimi, eksperimenti v vinogradih
in vinskih kleteh – vse to je po mnenju strokovnjakov dodobra spremeni-
lo vinsko krajino Madžarske. Navsezadnje je temu sledila tudi vinska za-
konodaja, s katero se je oblikovalo oziroma določilo kar 22 vinskih regij
(Johnson in Robinson 2009; Hungarian Wine Society 2018).
Za vsako vinsko regijo posebej so izdali promocijsko knjižico s prilo-
ženim zemljevidom, kjer so bili navedeni podatki o velikosti regije, pod-
nebju, tipu površja, sortah grozdja, vinskih kleteh, tavernah, nastanitve-
nih obratih, restavracijah, turističnih zanimivostih in vinskih festivalih.
Vedno bolj se promovirajo tudi madžarske vinske ceste. Prva med njimi,
Villány-Siklós, je bila ustanovljena v vinski regiji Villány leta 1994 in je
precej popularna med specializiranimi turističnimi agencijami (Villány
Wine Region 2016).
Hrvaška
Dolgo časa so se hrvaška vinorodna območja delila v dve večji vinski regi-
ji – Kontinentalno in Primorsko Hrvaško. Vsaka posebej je (bila) določe-
na z orografskimi, geološkimi, agroekološkimi, ampelografskmi, gospo-
darskimi in drugimi posebnostmi. Zato smo priča številnim samosvojim
vinorodnim okolišem in podokolišem, kjer se poznajo vplivi tako celin-
skega podnebja srednjeevropskega tipa na skrajnem severozahodu Hrva-
ške kot tudi izrazitejšega panonskega podnebja na vzhodu ob Donavi z
obronki Fruške gore. Na drugi strani so seveda izraziti vplivi mediteran-
skega podnebja v priobalnem pasu, od Istre na severu pa vse tja do vhoda
