Page 58 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 58
Vinski turizem z geografskim poreklom
lje, velike količine sončnega obsevanja, noči pa so hladne zaradi hladne-
ga morskega piša. Novozelandska vina so zato natančna, ostra in zelo in-
tenzivna (New Zealand Wine 2016a). Grozdje dozoreva dlje časa zaradi
nekoliko nižjih povprečnih temperatur in s tem razvije aromatski poten-
cial ter zadrži prijetno kislino (svežino in sočnost). Ta uravnoteženost je
glavna odlika novozelandskih vin in zato se v svetu tako dobro prodaja-
jo (veliko večino jih izvozijo). Vina so iz mednarodno uveljavljenih sort
grozdja, francoskih in nemških. Posebej pa je treba izpostaviti sauvignon
blanc, ki je iz praktično anonimne Nove Zelandije ustvaril »vinofilski«
hit in postavil standard za sauvignone po svetu (Johnson in Robinson
2009).
Nova Zelandija ima 11 glavnih vinskih regij, določajo tudi podokoli-
še s svojstvenimi značilnostmi. Obstaja potreba po označevanju krajev in
58 posesti oziroma vinarjev. Najbolj znana vinska regija je Marlborough, sli-
kovito mestece, ki poleg odličnih vin obiskovalcem ponuja tudi obilo za-
bave in aktivnosti, od opazovanja kitov in pohodništva do voženj s kajaki
in ribarjenja. Možnosti za obisk in vodeni ogled vinskih kleti z degusta-
cijami je veliko. V bližini so restavracije, kjer poskrbijo za primerno pove-
zovanje jedi in lokalnega vina. Na Novi Zelandiji je sicer veliko kulinarič-
nih in vinskih festivalov. Pridno skrbijo za okolje in delajo na promociji
trajnostne oziroma ekološke pridelave hrane in vina ter zdravega načina
življenja (New Zealand Wine 2016b).
Južna Afrika
Gre za eno najvznemirljivejših in najbolj estetskih vinorodnih območij
na svetu. Pogoji za gojenje vinske trte so izvrstni, prav tako sta ugodni se-
stava tal in tipologija prsti. Pridelano grozdje je zelo kakovostno, posle-
dično tudi vino. Prevladujejo znane mednarodne sorte, posebnost Južne
Afrike pa je pinotage (v Južni Afriki imenovan hermitage) – rdeči križa-
nec med modrim pinotom in cinsautom (Clarke 1996; Robinson 2018).
Zgodovina vinogradništva in vinarstva pa je tu precej daljša kot pri dru-
gih vinskih regijah Novega sveta. Nizozemski priseljenci so namreč na
Rtu dobrega upanja zasadili trto in pridelovali vino že sredi 17. stoletja!
(Robinson 2018) Burna zgodovina, apartheid in rasizem, politična in go-
spodarska izolacija so to deželo potisnili v ozadje in skorajšnjo (vinsko)
pozabo. Od sredine 90. let prejšnjega stoletja in po normalizaciji pa vino-
gradništvo in vinarstvo doživljata nesluten razvoj. Daleč največ grozdja
in vina pridelajo v obalni regiji (Coastal Region) oziroma v širšem zaled-
ju Cape Towna. Močno se je povečalo število zasebnih vinarjev, izjemno
podporo ima trajnostno in ekološko vinogradništvo, za razliko od precej
lje, velike količine sončnega obsevanja, noči pa so hladne zaradi hladne-
ga morskega piša. Novozelandska vina so zato natančna, ostra in zelo in-
tenzivna (New Zealand Wine 2016a). Grozdje dozoreva dlje časa zaradi
nekoliko nižjih povprečnih temperatur in s tem razvije aromatski poten-
cial ter zadrži prijetno kislino (svežino in sočnost). Ta uravnoteženost je
glavna odlika novozelandskih vin in zato se v svetu tako dobro prodaja-
jo (veliko večino jih izvozijo). Vina so iz mednarodno uveljavljenih sort
grozdja, francoskih in nemških. Posebej pa je treba izpostaviti sauvignon
blanc, ki je iz praktično anonimne Nove Zelandije ustvaril »vinofilski«
hit in postavil standard za sauvignone po svetu (Johnson in Robinson
2009).
Nova Zelandija ima 11 glavnih vinskih regij, določajo tudi podokoli-
še s svojstvenimi značilnostmi. Obstaja potreba po označevanju krajev in
58 posesti oziroma vinarjev. Najbolj znana vinska regija je Marlborough, sli-
kovito mestece, ki poleg odličnih vin obiskovalcem ponuja tudi obilo za-
bave in aktivnosti, od opazovanja kitov in pohodništva do voženj s kajaki
in ribarjenja. Možnosti za obisk in vodeni ogled vinskih kleti z degusta-
cijami je veliko. V bližini so restavracije, kjer poskrbijo za primerno pove-
zovanje jedi in lokalnega vina. Na Novi Zelandiji je sicer veliko kulinarič-
nih in vinskih festivalov. Pridno skrbijo za okolje in delajo na promociji
trajnostne oziroma ekološke pridelave hrane in vina ter zdravega načina
življenja (New Zealand Wine 2016b).
Južna Afrika
Gre za eno najvznemirljivejših in najbolj estetskih vinorodnih območij
na svetu. Pogoji za gojenje vinske trte so izvrstni, prav tako sta ugodni se-
stava tal in tipologija prsti. Pridelano grozdje je zelo kakovostno, posle-
dično tudi vino. Prevladujejo znane mednarodne sorte, posebnost Južne
Afrike pa je pinotage (v Južni Afriki imenovan hermitage) – rdeči križa-
nec med modrim pinotom in cinsautom (Clarke 1996; Robinson 2018).
Zgodovina vinogradništva in vinarstva pa je tu precej daljša kot pri dru-
gih vinskih regijah Novega sveta. Nizozemski priseljenci so namreč na
Rtu dobrega upanja zasadili trto in pridelovali vino že sredi 17. stoletja!
(Robinson 2018) Burna zgodovina, apartheid in rasizem, politična in go-
spodarska izolacija so to deželo potisnili v ozadje in skorajšnjo (vinsko)
pozabo. Od sredine 90. let prejšnjega stoletja in po normalizaciji pa vino-
gradništvo in vinarstvo doživljata nesluten razvoj. Daleč največ grozdja
in vina pridelajo v obalni regiji (Coastal Region) oziroma v širšem zaled-
ju Cape Towna. Močno se je povečalo število zasebnih vinarjev, izjemno
podporo ima trajnostno in ekološko vinogradništvo, za razliko od precej
