Page 59 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 59
Vinske regije po svetu in pri nas 59
ohlapnih in liberalnih predpisov vinskih regij Novega sveta pa so tu raz-
vili tudi dokaj strog sistem kontrole porekla in kakovosti pridelka. Wine
of Origin je tako južnoafriški odgovor na francoski AC-sistem, ki zago-
tavlja avtentičnost sorte, navedene na etiketi, navesti je treba tudi pravi
letnik in geografsko poreklo (regijo, okoliš in podokoliš oziroma kraj).
Obstaja še ožja oznaka, t. i. Estate Wine, ki se lahko pojavi samo na ste-
klenicah tistih posesti, kjer je bilo vse pridelano in vinificirano grozdje
v celoti njihovo. Imajo tudi lastno oznako za klasično penino, narejeno
po tradicionalni šampanjski metodi (Méthode Cap Classique) (Robinson
2018). Vinski turizem v pokrajini Western Cape je že nekaj časa uveljav-
ljen: na območju Winelands vzhodno od Cape Towna so razvili števil-
ne vinske ceste in atrakcije, od katerih so najbolj znane Constantia, Paarl,
Franschhoek in Stellenbosch (ta deluje že od leta 1971).8
Hall idr. (2000) opozorijo na temeljno razliko med Starim in Novim
svetom, ki se kaže v odnosu med vinarji in potrošniki – tudi ali še posebej
v vinskem turizmu. V Starem svetu sta bila tako glavni dejavnik promo-
cije in razvoja vinskega turizma ekonomsko prestrukturiranje podeželja
in sprememba potreb pri potrošnikih, medtem ko v deželah Novega sve-
ta, zlasti v ZDA, Kanadi in Avstraliji, potrebe potrošnikov kažejo na več-
jo potrošnjo vina in tudi potrebo po večji kakovosti. Za razliko od Evrope
imajo tako vinske kleti Novega sveta praviloma večje število udeležencev
v vinskem turizmu (Hall idr.2000). Vinski turizem se je torej kljub veli-
kemu ekonomskemu pomenu vinske in turistične industrije v evro-me-
diteranskem prostoru (pre)počasi razvijal in je zaradi zgoraj omenjenih
izzivov šele nedavno postal dovolj zanimiv oziroma nujen (Tomljenović
2009 in 2012).
Vzroke za relativno slabšo razvitost vinskega turizma v Evropi in po-
sebej v Mediteranu (navkljub dolgi in bogati tradiciji tako vinogradni-
ško-vinarske dejavnosti kot tudi turizma) je natančno analiziral Char-
ters (2009 in 2012), ko je primerjal oba vinska svetova. Glede pridelave
in potrošnje vina izpostavlja bistvene razlike v sedmih vidikih (Charters
2009, 370):
1. različni produkcijski konteksti,
2. sistemi označb (porekla),
3. podjetniški pristopi in odnos do sodelovanja,
4. predanost turizmu malih vinarjev/kleti,
5. spreminjanje vzorcev potrošnje,
8 Več o vinskih turah in ponudbi v regiji Winelands glej na http://www.winelands.co.za/index.
php/tours/wine-tours.
ohlapnih in liberalnih predpisov vinskih regij Novega sveta pa so tu raz-
vili tudi dokaj strog sistem kontrole porekla in kakovosti pridelka. Wine
of Origin je tako južnoafriški odgovor na francoski AC-sistem, ki zago-
tavlja avtentičnost sorte, navedene na etiketi, navesti je treba tudi pravi
letnik in geografsko poreklo (regijo, okoliš in podokoliš oziroma kraj).
Obstaja še ožja oznaka, t. i. Estate Wine, ki se lahko pojavi samo na ste-
klenicah tistih posesti, kjer je bilo vse pridelano in vinificirano grozdje
v celoti njihovo. Imajo tudi lastno oznako za klasično penino, narejeno
po tradicionalni šampanjski metodi (Méthode Cap Classique) (Robinson
2018). Vinski turizem v pokrajini Western Cape je že nekaj časa uveljav-
ljen: na območju Winelands vzhodno od Cape Towna so razvili števil-
ne vinske ceste in atrakcije, od katerih so najbolj znane Constantia, Paarl,
Franschhoek in Stellenbosch (ta deluje že od leta 1971).8
Hall idr. (2000) opozorijo na temeljno razliko med Starim in Novim
svetom, ki se kaže v odnosu med vinarji in potrošniki – tudi ali še posebej
v vinskem turizmu. V Starem svetu sta bila tako glavni dejavnik promo-
cije in razvoja vinskega turizma ekonomsko prestrukturiranje podeželja
in sprememba potreb pri potrošnikih, medtem ko v deželah Novega sve-
ta, zlasti v ZDA, Kanadi in Avstraliji, potrebe potrošnikov kažejo na več-
jo potrošnjo vina in tudi potrebo po večji kakovosti. Za razliko od Evrope
imajo tako vinske kleti Novega sveta praviloma večje število udeležencev
v vinskem turizmu (Hall idr.2000). Vinski turizem se je torej kljub veli-
kemu ekonomskemu pomenu vinske in turistične industrije v evro-me-
diteranskem prostoru (pre)počasi razvijal in je zaradi zgoraj omenjenih
izzivov šele nedavno postal dovolj zanimiv oziroma nujen (Tomljenović
2009 in 2012).
Vzroke za relativno slabšo razvitost vinskega turizma v Evropi in po-
sebej v Mediteranu (navkljub dolgi in bogati tradiciji tako vinogradni-
ško-vinarske dejavnosti kot tudi turizma) je natančno analiziral Char-
ters (2009 in 2012), ko je primerjal oba vinska svetova. Glede pridelave
in potrošnje vina izpostavlja bistvene razlike v sedmih vidikih (Charters
2009, 370):
1. različni produkcijski konteksti,
2. sistemi označb (porekla),
3. podjetniški pristopi in odnos do sodelovanja,
4. predanost turizmu malih vinarjev/kleti,
5. spreminjanje vzorcev potrošnje,
8 Več o vinskih turah in ponudbi v regiji Winelands glej na http://www.winelands.co.za/index.
php/tours/wine-tours.
