Page 63 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 63
Vinske regije po svetu in pri nas 63
– Kraški vinorodni okoliš,
– Koprski vinorodni okoliš.
»Pravilnik o rajonizaciji« iz leta 1970 je določal še delitve Briškega
vinorodnega okoliša na podokoliša Zgornja in Spodnja Brda, Vipavske-
ga na podokoliše Gornja, Srednja in Spodnja Vipava in Koprskega vino-
rodnega okoliša na Obalni in Notranji podokoliš. To razdelitev so pri
izdelavi pravilnika o rajonizaciji iz leta 1974 opustili. Za vsakega izmed
vinorodnih okolišev je bil predpisan trsni izbor vinskih sort in podlag,
opredeljena pa so bila tudi vinorodna območja, kjer se lahko pridelujejo
kakovostna vina.
Trsni izbor je bil po posameznih vinorodnih okoliših še večkrat do-
polnjen, nazadnje leta 1987 s »Pravilnikom o spremembah in dopol-
nitvah pravilnika o rajonizaciji vinogradniškega območja Republike Slo-
venije, o sortah vinske trte, ki se smejo saditi in o območjih za pridelavo
kakovostnih vin« (Ur. list SRS št. 48/87 po Koruza 2006), ko so bile de-
loma spremenjene tudi meje Šmarsko-Virštanjskega vinorodnega okoliša.
Sledil je sprejem novega akta na področju vinogradništva in vinar-
stva: Zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina iz leta 1997.
Na podlagi le-tega sta bila sprejeta še »Pravilnik o razdelitvi vinogradni-
škega območja v Republiki Sloveniji, absolutnih vinogradniških legah in
o dovoljenih in priporočenih sortah vinske trte« (Ur. list RS, št. 69/03,
31/04 in 117/04 po Koruza 2006) in »Pravilnik o registru pridelovalcev
grozdja in vina in katastru vinogradov« (Ur. list RS št. 44/99, 79/00 in
5/04 po Koruza 2006), ki sta tesno povezana tudi z vsebino novega Ela-
borata o pridelovalnih območjih za vinsko trto Republike Slovenij«. Slednji
je bil tudi podlaga starega »Pravilnika o seznamu oznak geografskega po-
rekla za vina in druge proizvode iz grozdja in vina« (Ur. list RS, št. 68/02
in 42/03 po Koruza 2006) ter novega »Pravilnika o seznamu geografskih
označb za vina in trsnem izboru« (»Pravilnik« 2007).
Novi (zadnji) Zakon o vinu je nastal leta 2006. Ta zakon določa
osnovno razdelitev vinogradniških območij Republike Slovenije na pri-
delovalna območja, geografske označbe pridelovalnih območij in trsni iz-
bor za posamezna pridelovalna območja (Zakon o vinu 2006). Skladno z
določili Zakona o vinu je bil izdelan»Elaborat o pridelovalnih območjih
za vinsko trto v Republiki Sloveniji (Koruza 2006), ki je bil tudi podlaga
za izdelavo »Pravilnika o seznamu geografskih označb za vina in trsnem
izboru« (»Pravilnik« 2007). V citiranem elaboratu so navedeni kriteriji
za opredelitev kmetijskih zemljišč Republike Slovenije, ki so primerna za
uspešno gojitev vinske trte. S tem je bila podana podlaga za varstvo geo-
grafskega porekla slovenskih vin (Koruza 2006).
– Kraški vinorodni okoliš,
– Koprski vinorodni okoliš.
»Pravilnik o rajonizaciji« iz leta 1970 je določal še delitve Briškega
vinorodnega okoliša na podokoliša Zgornja in Spodnja Brda, Vipavske-
ga na podokoliše Gornja, Srednja in Spodnja Vipava in Koprskega vino-
rodnega okoliša na Obalni in Notranji podokoliš. To razdelitev so pri
izdelavi pravilnika o rajonizaciji iz leta 1974 opustili. Za vsakega izmed
vinorodnih okolišev je bil predpisan trsni izbor vinskih sort in podlag,
opredeljena pa so bila tudi vinorodna območja, kjer se lahko pridelujejo
kakovostna vina.
Trsni izbor je bil po posameznih vinorodnih okoliših še večkrat do-
polnjen, nazadnje leta 1987 s »Pravilnikom o spremembah in dopol-
nitvah pravilnika o rajonizaciji vinogradniškega območja Republike Slo-
venije, o sortah vinske trte, ki se smejo saditi in o območjih za pridelavo
kakovostnih vin« (Ur. list SRS št. 48/87 po Koruza 2006), ko so bile de-
loma spremenjene tudi meje Šmarsko-Virštanjskega vinorodnega okoliša.
Sledil je sprejem novega akta na področju vinogradništva in vinar-
stva: Zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina iz leta 1997.
Na podlagi le-tega sta bila sprejeta še »Pravilnik o razdelitvi vinogradni-
škega območja v Republiki Sloveniji, absolutnih vinogradniških legah in
o dovoljenih in priporočenih sortah vinske trte« (Ur. list RS, št. 69/03,
31/04 in 117/04 po Koruza 2006) in »Pravilnik o registru pridelovalcev
grozdja in vina in katastru vinogradov« (Ur. list RS št. 44/99, 79/00 in
5/04 po Koruza 2006), ki sta tesno povezana tudi z vsebino novega Ela-
borata o pridelovalnih območjih za vinsko trto Republike Slovenij«. Slednji
je bil tudi podlaga starega »Pravilnika o seznamu oznak geografskega po-
rekla za vina in druge proizvode iz grozdja in vina« (Ur. list RS, št. 68/02
in 42/03 po Koruza 2006) ter novega »Pravilnika o seznamu geografskih
označb za vina in trsnem izboru« (»Pravilnik« 2007).
Novi (zadnji) Zakon o vinu je nastal leta 2006. Ta zakon določa
osnovno razdelitev vinogradniških območij Republike Slovenije na pri-
delovalna območja, geografske označbe pridelovalnih območij in trsni iz-
bor za posamezna pridelovalna območja (Zakon o vinu 2006). Skladno z
določili Zakona o vinu je bil izdelan»Elaborat o pridelovalnih območjih
za vinsko trto v Republiki Sloveniji (Koruza 2006), ki je bil tudi podlaga
za izdelavo »Pravilnika o seznamu geografskih označb za vina in trsnem
izboru« (»Pravilnik« 2007). V citiranem elaboratu so navedeni kriteriji
za opredelitev kmetijskih zemljišč Republike Slovenije, ki so primerna za
uspešno gojitev vinske trte. S tem je bila podana podlaga za varstvo geo-
grafskega porekla slovenskih vin (Koruza 2006).
