Page 62 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 62
Vinski turizem z geografskim poreklom
tudi podlaga za varstvo geografskega porekla in kakovosti vin pri označe-
vanju vin slovenskega izvora na domačem in tujem trgu.
Leta 1974 je stopil v veljavo prvi slovenski »Zakon o vinu in dru-
gih proizvodih iz grozdja in vina« (Ur. list SRS št. 16-140/74 po Koruza
2006), ki je bil podlaga za izdelavo popravljenega »Pravilnika o rajoniza-
ciji vinogradniškega območja Republike Slovenije, o sortah vinske trte, ki
se smejo saditi in o območjih za pridelavo kakovostnih vin« (Ur. list SRS
št. 18-1166/77 po Koruza 2006) ter »Pravilnik o načinu vodenja registra
pridelovalcev grozdja in vina in o minimalnih pogojih za vpis v register«
(Ur. list SRS št. 16/78 po Koruza 2006). To je bil tedaj eden najsodobnej-
ših vinskih zakonov, usklajen z vsemi strokovnimi in pravnimi določili
vinske zakonodaje v drugih zahodnoevropskih vinogradniških državah.
»Pravilnik o rajonizaciji vinogradniškega območja Republike Slove-
62 nije, o sortah vinske trte, ki se smejo saditi in o območjih za pridelavo ka-
kovostnih vin« je bil pripravljen na podlagi elaborata, ki ga je izdelala
skupina vinogradniških in vinarskih strokovnjakov pod vodstvom prof.
dr. Lojzeta Hrčka. Ta pravilnik je določal, da se vinogradniško območje
Slovenije deli na tri vinorodne rajone (Podravski, Posavski in Primorski),
rajoni na vinorodne okoliše, vinorodni okoliši pa se lahko delijo na vino-
rodne podokoliše ali ožje okoliše.
Podravski vinorodni rajon je obsegal šest vinorodnih okolišev:
– Mariborski vinorodni okoliš (z dvema podokolišema),
– vinorodni okoliš Radgonsko-Kapelske gorice (z dvema podoko-
lišema),
– vinorodni okoliš Ljutomersko-Ormoške gorice (s 14 ožjimi oko-
liši),
– vinorodni okoliš Haloze z obrobnim pogorjem (z dvema podo-
kolišema),
– vinorodni okoliš Srednje Slovenske gorice (z 10 ožjimi okoliši),
– vinorodni okoliš Prekmurske gorice (z dvema podokolišema).
Posavski vinorodni rajon je obsegal štiri vinorodne okoliše:
– Šmarsko-Virštanjski vinorodni okoliš (s štirimi ožjimi okoliši),
– Bizeljsko-Sremiški vinorodni okoliš (s štirimi ožjimi okoliši),
– Dolenjski vinorodni okoliš (s štirimi ožjimi okoliši),
– Belokranjski vinorodni okoliš (z dvema podokolišema).
Primorski vinorodni rajon je obsegal štiri vinorodne okoliše:
– Briški vinorodni okoliš,
– Vipavski vinorodni okoliš,
tudi podlaga za varstvo geografskega porekla in kakovosti vin pri označe-
vanju vin slovenskega izvora na domačem in tujem trgu.
Leta 1974 je stopil v veljavo prvi slovenski »Zakon o vinu in dru-
gih proizvodih iz grozdja in vina« (Ur. list SRS št. 16-140/74 po Koruza
2006), ki je bil podlaga za izdelavo popravljenega »Pravilnika o rajoniza-
ciji vinogradniškega območja Republike Slovenije, o sortah vinske trte, ki
se smejo saditi in o območjih za pridelavo kakovostnih vin« (Ur. list SRS
št. 18-1166/77 po Koruza 2006) ter »Pravilnik o načinu vodenja registra
pridelovalcev grozdja in vina in o minimalnih pogojih za vpis v register«
(Ur. list SRS št. 16/78 po Koruza 2006). To je bil tedaj eden najsodobnej-
ših vinskih zakonov, usklajen z vsemi strokovnimi in pravnimi določili
vinske zakonodaje v drugih zahodnoevropskih vinogradniških državah.
»Pravilnik o rajonizaciji vinogradniškega območja Republike Slove-
62 nije, o sortah vinske trte, ki se smejo saditi in o območjih za pridelavo ka-
kovostnih vin« je bil pripravljen na podlagi elaborata, ki ga je izdelala
skupina vinogradniških in vinarskih strokovnjakov pod vodstvom prof.
dr. Lojzeta Hrčka. Ta pravilnik je določal, da se vinogradniško območje
Slovenije deli na tri vinorodne rajone (Podravski, Posavski in Primorski),
rajoni na vinorodne okoliše, vinorodni okoliši pa se lahko delijo na vino-
rodne podokoliše ali ožje okoliše.
Podravski vinorodni rajon je obsegal šest vinorodnih okolišev:
– Mariborski vinorodni okoliš (z dvema podokolišema),
– vinorodni okoliš Radgonsko-Kapelske gorice (z dvema podoko-
lišema),
– vinorodni okoliš Ljutomersko-Ormoške gorice (s 14 ožjimi oko-
liši),
– vinorodni okoliš Haloze z obrobnim pogorjem (z dvema podo-
kolišema),
– vinorodni okoliš Srednje Slovenske gorice (z 10 ožjimi okoliši),
– vinorodni okoliš Prekmurske gorice (z dvema podokolišema).
Posavski vinorodni rajon je obsegal štiri vinorodne okoliše:
– Šmarsko-Virštanjski vinorodni okoliš (s štirimi ožjimi okoliši),
– Bizeljsko-Sremiški vinorodni okoliš (s štirimi ožjimi okoliši),
– Dolenjski vinorodni okoliš (s štirimi ožjimi okoliši),
– Belokranjski vinorodni okoliš (z dvema podokolišema).
Primorski vinorodni rajon je obsegal štiri vinorodne okoliše:
– Briški vinorodni okoliš,
– Vipavski vinorodni okoliš,
