Page 64 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 64
Vinski turizem z geografskim poreklom
V elaboratu opisane meje posameznih regionalnih enot (od vinoro-
dne dežele do ožjega vinorodnega okoliša), so usklajene z digitalno do-
ločenimi mejami vinorodnih območij Slovenije, se prekrivajo s posnet-
ki ortofoto in se uporabljajo po spletnih straneh MKGP. Zaradi izjemne
številčnosti so meje vinorodnih leg v elaboratu podane le v opisni obliki.
Tako zbrano gradivo je hkrati tudi podlaga za morebitne kasnejše dopol-
nitve, bodisi zaradi morebitnih novih zahtev oziroma usklajevanj na rav-
ni EU bodisi zaradi pridobitve novih podatkov, ki bodo omogočali po-
stavitev natančnejših kriterijev prostorske delitve pridelovalnih območij,
bodisi zaradi morebitnih popravkov določitve trsnega izbora in geograf-
skih označb za vina (Koruza 2006).
Glede na ekološke razmere, glavne organoleptične lastnosti vina in
64 zgodovinsko-tradicionalne vidike pridelave grozdja in vina se vinogra-
dniško območje Slovenije deli na tri vinorodne dežele in devet vino-
rodnih okolišev (Zakon o vinu 2006):
VINORODNA DEŽELA PODRAVJE
– vinorodni okoliš Štajerska Slovenija
– vinorodni okoliš Prekmurje
VINORODNA DEŽELA POSAVJE
– vinorodni okoliš Bizeljsko-Sremič
– vinorodni okoliš Dolenjska
– vinorodni okoliš Bela krajina
VINORODNA DEŽELA PRIMORSKA
– vinorodni okoliš Goriška brda
– vinorodni okoliš Vipavska dolina
– vinorodni okoliš Kras
– vinorodni okoliš Slovenska Istra
Vsaka vinorodna dežela je torej razdeljena na vinorodne okoliše, oko-
liši pa se naprej lahko delijo na podokoliše, ožje okoliše, vinorodne kra-
je in vinorodne lege. Geografska opredelitev in poimenovanja posame-
znih vinorodnih območij so podrobno prikazani pri opisu posameznih
vinorodnih dežel in okolišev. Skladno z metodiko izvajanja regionalizaci-
je so za vsako deželo posebej navedene meje, površine vinogradov, klimat-
ske in talne značilnosti ter struktura trsnega izbora vinske trte in podlag
(Koruza 2006).
V obravnavanem elaboratu (Koruza 2006) so predvsem:
V elaboratu opisane meje posameznih regionalnih enot (od vinoro-
dne dežele do ožjega vinorodnega okoliša), so usklajene z digitalno do-
ločenimi mejami vinorodnih območij Slovenije, se prekrivajo s posnet-
ki ortofoto in se uporabljajo po spletnih straneh MKGP. Zaradi izjemne
številčnosti so meje vinorodnih leg v elaboratu podane le v opisni obliki.
Tako zbrano gradivo je hkrati tudi podlaga za morebitne kasnejše dopol-
nitve, bodisi zaradi morebitnih novih zahtev oziroma usklajevanj na rav-
ni EU bodisi zaradi pridobitve novih podatkov, ki bodo omogočali po-
stavitev natančnejših kriterijev prostorske delitve pridelovalnih območij,
bodisi zaradi morebitnih popravkov določitve trsnega izbora in geograf-
skih označb za vina (Koruza 2006).
Glede na ekološke razmere, glavne organoleptične lastnosti vina in
64 zgodovinsko-tradicionalne vidike pridelave grozdja in vina se vinogra-
dniško območje Slovenije deli na tri vinorodne dežele in devet vino-
rodnih okolišev (Zakon o vinu 2006):
VINORODNA DEŽELA PODRAVJE
– vinorodni okoliš Štajerska Slovenija
– vinorodni okoliš Prekmurje
VINORODNA DEŽELA POSAVJE
– vinorodni okoliš Bizeljsko-Sremič
– vinorodni okoliš Dolenjska
– vinorodni okoliš Bela krajina
VINORODNA DEŽELA PRIMORSKA
– vinorodni okoliš Goriška brda
– vinorodni okoliš Vipavska dolina
– vinorodni okoliš Kras
– vinorodni okoliš Slovenska Istra
Vsaka vinorodna dežela je torej razdeljena na vinorodne okoliše, oko-
liši pa se naprej lahko delijo na podokoliše, ožje okoliše, vinorodne kra-
je in vinorodne lege. Geografska opredelitev in poimenovanja posame-
znih vinorodnih območij so podrobno prikazani pri opisu posameznih
vinorodnih dežel in okolišev. Skladno z metodiko izvajanja regionalizaci-
je so za vsako deželo posebej navedene meje, površine vinogradov, klimat-
ske in talne značilnosti ter struktura trsnega izbora vinske trte in podlag
(Koruza 2006).
V obravnavanem elaboratu (Koruza 2006) so predvsem:
