Page 67 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 67
Vinske regije po svetu in pri nas 67
ločijo od ostalih vin, pridelanih v drugih delih tega okoliša. Če je vino-
rodno območje znotraj vinorodnega okoliša razdrobljeno na več manjših,
med seboj nepovezanih pridelovalnih območij, se lahko za ta ožja pride-
lovalna območja namesto oznake »vinorodni podokoliš« uporabi tudi
oznaka ožji vinorodni okoliš.
Trsni izbor je načeloma opredeljen za posamezen vinorodni okoliš. V
primeru velike razdrobljenosti vinorodnega okoliša na več med seboj ne-
povezanih vinorodnih podokolišev se lahko trsni izbor določi tudi pose-
bej za posamezni vinorodni podokoliš (npr. za podokoliše v vinorodnem
okolišu Štajerska Slovenija).
Vinorodni podokoliši in ožji vinorodni okoliši se delijo na vinoro-
dne lege oziroma vinorodne kraje. To so najmanjši geografsko opredeljeni
deli vinorodnega okoliša z zelo specifičnimi podnebnimi, reliefnimi, tal-
nimi, višinskimi in drugimi agrobiološkimi razmerami, ki pri določenih
sortah vinske trte omogočajo pridelavo grozdja in vina, ki se po kakovo-
sti in organoleptičnih lastnostih zelo razlikuje od grozdja in vina, pride-
lanega v ostalih pridelovalnih območjih istega vinorodnega okoliša. Če je
določena vinorodna lega ali skupina leg tradicionalno vezana na določe-
no naselje, ki leži med vinogradi ali v njihovi neposredni bližini, potem
si lahko privzame oznako vinorodni kraj, z navedbo geografskega imena
tega naselja.
V primeru, da vinorodna lega ni vezana na določeno naselje, se lahko
samostojno označi kot vinorodna lega. Obsega strnjeno skupino vinogra-
dov s skupno površino najmanj 10 ha, znano po svojstvenih značilnostih
in posebni kakovosti vin določenih vinskih sort, ki se v teh vinogradih
praviloma tradicionalno gojijo. Za vsako vinorodno lego se iz vinogra-
dniškega katastra izpišejo številke, ki ležijo na absolutno vinogradniških
površinah. Na podlagi tega izpisa se nato seštejejo skupne dejanske in po-
tencialne površine vinorodnih leg, krajev, ožjih okolišev, podokolišev in
okolišev, kar je podlaga za uveljavljanje posebne zaščite geografskega po-
rekla. Površine regionalnih enot se lahko določijo tudi na podlagi posnet-
kov iz zraka (ortofoto), na katere se nato digitalizira vinogradniški kata-
strski načrt z oštevilčenimi parcelami.
Postopek regionalizacije za vinorodni okoliš je opredeljen na nasled-
njih predpostavkah (Koruza 2006):
a) Določanje meje regionalne enote in površin vinogradov v okolišu
poteka enako kot pri vinorodni deželi. Za določanje meja se lah-
ko uporabljajo vodotoki, važnejše cestne povezave (ceste I., II. in
III. reda), železniške proge, državna meja, višinske točke (kote),
značilne izohipse na pobočjih gričevij in pogorij, v skrajnih pri-
ločijo od ostalih vin, pridelanih v drugih delih tega okoliša. Če je vino-
rodno območje znotraj vinorodnega okoliša razdrobljeno na več manjših,
med seboj nepovezanih pridelovalnih območij, se lahko za ta ožja pride-
lovalna območja namesto oznake »vinorodni podokoliš« uporabi tudi
oznaka ožji vinorodni okoliš.
Trsni izbor je načeloma opredeljen za posamezen vinorodni okoliš. V
primeru velike razdrobljenosti vinorodnega okoliša na več med seboj ne-
povezanih vinorodnih podokolišev se lahko trsni izbor določi tudi pose-
bej za posamezni vinorodni podokoliš (npr. za podokoliše v vinorodnem
okolišu Štajerska Slovenija).
Vinorodni podokoliši in ožji vinorodni okoliši se delijo na vinoro-
dne lege oziroma vinorodne kraje. To so najmanjši geografsko opredeljeni
deli vinorodnega okoliša z zelo specifičnimi podnebnimi, reliefnimi, tal-
nimi, višinskimi in drugimi agrobiološkimi razmerami, ki pri določenih
sortah vinske trte omogočajo pridelavo grozdja in vina, ki se po kakovo-
sti in organoleptičnih lastnostih zelo razlikuje od grozdja in vina, pride-
lanega v ostalih pridelovalnih območjih istega vinorodnega okoliša. Če je
določena vinorodna lega ali skupina leg tradicionalno vezana na določe-
no naselje, ki leži med vinogradi ali v njihovi neposredni bližini, potem
si lahko privzame oznako vinorodni kraj, z navedbo geografskega imena
tega naselja.
V primeru, da vinorodna lega ni vezana na določeno naselje, se lahko
samostojno označi kot vinorodna lega. Obsega strnjeno skupino vinogra-
dov s skupno površino najmanj 10 ha, znano po svojstvenih značilnostih
in posebni kakovosti vin določenih vinskih sort, ki se v teh vinogradih
praviloma tradicionalno gojijo. Za vsako vinorodno lego se iz vinogra-
dniškega katastra izpišejo številke, ki ležijo na absolutno vinogradniških
površinah. Na podlagi tega izpisa se nato seštejejo skupne dejanske in po-
tencialne površine vinorodnih leg, krajev, ožjih okolišev, podokolišev in
okolišev, kar je podlaga za uveljavljanje posebne zaščite geografskega po-
rekla. Površine regionalnih enot se lahko določijo tudi na podlagi posnet-
kov iz zraka (ortofoto), na katere se nato digitalizira vinogradniški kata-
strski načrt z oštevilčenimi parcelami.
Postopek regionalizacije za vinorodni okoliš je opredeljen na nasled-
njih predpostavkah (Koruza 2006):
a) Določanje meje regionalne enote in površin vinogradov v okolišu
poteka enako kot pri vinorodni deželi. Za določanje meja se lah-
ko uporabljajo vodotoki, važnejše cestne povezave (ceste I., II. in
III. reda), železniške proge, državna meja, višinske točke (kote),
značilne izohipse na pobočjih gričevij in pogorij, v skrajnih pri-
