Page 66 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 66
Vinski turizem z geografskim poreklom
zbornice Slovenije, predstavniki vinogradniško-vinarskih podjetij ter za-
drug, predstavniki združenih zasebnih pridelovalcev grozdja in vina ter
predstavniki vinogradniških društev, ki združujejo vinogradnike v posa-
meznih vinorodnih okoliših (Koruza 2006).
Pri pripravi metodoloških izhodišč za izvajanje regionalizacije in iz-
delavi kriterijev za določanje območij za proizvodnjo kakovostnih vin so
bili upoštevani vsi uporabni podatki iz dotlej veljavnega »Pravilnika o ra-
jonizaciji vinogradniškega območja Republike Slovenije, o sortah vinske
trte, ki se smejo saditi in o območjih za pridelavo kakovostnih vin« iz leta
1974. Na podlagi novozbranih podatkov, rezultatov opravljenih raziskav
ekoloških dejavnikov in organoleptičnih lastnostih vin po posameznih
vinorodnih okoliših so bile geografske meje le-teh potrjene, natančneje
določene ali v nekaterih primerih popravljene (Koruza 2006).
66 Vinogradniško območje Slovenije se geografsko deli glede na ekolo-
ške razmere, glavne organoleptične lastnosti vin in zgodovinsko-tradicio-
nalne vidike pridelave grozdja ter vina, in sicer na naslednja pridelovalna
območja oziroma regionalne enote ter podenote:
– vinorodna dežela,
– vinorodni okoliš,
– vinorodni podokoliš,
– ožji vinorodni okoliš,
– vinorodni kraj,
– vinorodna lega.
Vinorodna dežela je iz vinorodnih okolišev sestavljeno širše geograf-
sko območje s podobnimi podnebnimi in talnimi razmerami, ki skupaj z
ostalimi agrobiološkimi dejavniki vplivajo na glavne organoleptične last-
nosti mošta, vina in drugih proizvodov iz mošta in vina, pridelanega na
območju vinorodne dežele. Vinorodne dežele se delijo na vinorodne oko-
liše in so: Primorska, Podravje in Posavje.
Vinorodni okoliš je osnovna enota vinogradniške regionalizacije. Je
geografsko opredeljeno območje znotraj vinorodne dežele, ki ima relativ-
no izenačene podnebne, reliefne, talne in druge agrobiološke dejavnike
ter enotno določen trsni izbor vinskih sort. Zaradi vpliva vseh teh dejav-
nikov imajo vina, pridelana v posameznem vinorodnem okolišu, podob-
ne in za okoliš značilne organoleptične lastnosti. Vinorodni okoliš se lah-
ko deli na podokoliše oziroma vinorodne ožje okoliše.
Vinorodni podokoliš je manjše, geografsko opredeljeno pridelovalno
območje znotraj vinorodnega okoliša, v katerem se zaradi posebnih eko-
loških in agrobioloških razmer kakovost ter organoleptične lastnosti vin
zbornice Slovenije, predstavniki vinogradniško-vinarskih podjetij ter za-
drug, predstavniki združenih zasebnih pridelovalcev grozdja in vina ter
predstavniki vinogradniških društev, ki združujejo vinogradnike v posa-
meznih vinorodnih okoliših (Koruza 2006).
Pri pripravi metodoloških izhodišč za izvajanje regionalizacije in iz-
delavi kriterijev za določanje območij za proizvodnjo kakovostnih vin so
bili upoštevani vsi uporabni podatki iz dotlej veljavnega »Pravilnika o ra-
jonizaciji vinogradniškega območja Republike Slovenije, o sortah vinske
trte, ki se smejo saditi in o območjih za pridelavo kakovostnih vin« iz leta
1974. Na podlagi novozbranih podatkov, rezultatov opravljenih raziskav
ekoloških dejavnikov in organoleptičnih lastnostih vin po posameznih
vinorodnih okoliših so bile geografske meje le-teh potrjene, natančneje
določene ali v nekaterih primerih popravljene (Koruza 2006).
66 Vinogradniško območje Slovenije se geografsko deli glede na ekolo-
ške razmere, glavne organoleptične lastnosti vin in zgodovinsko-tradicio-
nalne vidike pridelave grozdja ter vina, in sicer na naslednja pridelovalna
območja oziroma regionalne enote ter podenote:
– vinorodna dežela,
– vinorodni okoliš,
– vinorodni podokoliš,
– ožji vinorodni okoliš,
– vinorodni kraj,
– vinorodna lega.
Vinorodna dežela je iz vinorodnih okolišev sestavljeno širše geograf-
sko območje s podobnimi podnebnimi in talnimi razmerami, ki skupaj z
ostalimi agrobiološkimi dejavniki vplivajo na glavne organoleptične last-
nosti mošta, vina in drugih proizvodov iz mošta in vina, pridelanega na
območju vinorodne dežele. Vinorodne dežele se delijo na vinorodne oko-
liše in so: Primorska, Podravje in Posavje.
Vinorodni okoliš je osnovna enota vinogradniške regionalizacije. Je
geografsko opredeljeno območje znotraj vinorodne dežele, ki ima relativ-
no izenačene podnebne, reliefne, talne in druge agrobiološke dejavnike
ter enotno določen trsni izbor vinskih sort. Zaradi vpliva vseh teh dejav-
nikov imajo vina, pridelana v posameznem vinorodnem okolišu, podob-
ne in za okoliš značilne organoleptične lastnosti. Vinorodni okoliš se lah-
ko deli na podokoliše oziroma vinorodne ožje okoliše.
Vinorodni podokoliš je manjše, geografsko opredeljeno pridelovalno
območje znotraj vinorodnega okoliša, v katerem se zaradi posebnih eko-
loških in agrobioloških razmer kakovost ter organoleptične lastnosti vin
