Page 69 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 69
Vinske regije po svetu in pri nas 69
nogradništva in vinarstva v določenem vinorodnem okolišu (Koruza
2006; »Pravilnik« 2007). Z oznako PTP – priznano tradicionalno po-
imenovanje – je v Sloveniji zaščitenih sedem vin: teran in izbrani teran,
cviček, rdeči in beli bizeljčan, belokranjec in metliška črnina.
Dovoljene sorte pa so tiste dopolnilne sorte plemenite vinske trte, ki
v posameznih vinorodnih okoliših niso širše uveljavljene kot samostoj-
ne sorte, vendar lahko v določenih agroekoloških razmerah izboljšajo ali
dopolnijo kakovost vina s tega vinorodnega območja. Če vino dovoljene
sorte doseže najmanj stopnjo »kakovostno vino«, se lahko označi tudi z
imenom sorte (Koruza 2006, »Pravilnik« 2007).
Trsni izbor vinskih sort in podlag predstavlja temelj usklajenega, so-
dobnega in gospodarnega razvoja vinogradništva in vinarstva na določe-
nem vinorodnem območju. Z razvrstitvijo vinskih sort v priporočene,
dovoljene in stare lokalne sorte (o slednjih podrobneje v naslednjem raz-
delku) je podana strokovna podlaga za pridelavo kakovostnega grozdja
in vina v posamezni regionalni (rajonizacijski) enoti, to je vinorodnemu
okolišu oziroma podokolišu. Trsni izbor ameriških podlag, brez katerih
plemenita evropska trta težko preživi, obsega 16 sort in je določen enotno
za vse tri vinorodne dežele Slovenije (Koruza 2006).
V določenem vinorodnem okolišu se lahko gojijo tudi sorte vinske
trte in podlag, ki še niso vključene v trsni izbor za ta vinorodni okoliš,
če so te sorte vključene v postopek posebnega preizkušanja sort v skladu
s predpisi, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin. Vina vinskih
sort, ki so vključene v postopek posebnega preizkušanja, se ne smejo po-
sebej polniti in označevati z imenom teh sort, dokler postopek posebnega
preizkušanja ni končan in niso uradno vpisane v trsni izbor za posamezen
vinorodni okoliš (»Pravilnik« 2007).
Za ilustracijo navajamo sorte vinske trte, ki se smejo saditi v vseh šti-
rih okoliših (in podokoliših) vinorodne dežele Primorske13 (»Pravilnik«
2007):
– vinorodni okoliš Brda ali Goriška brda:
a) priporočene sorte: rebula, zeleni sauvignon, beli pinot, sauvig-
non, malvazija, sivi pinot, chardonnay, merlot, cabernet sauvig-
non;
b) dovoljene sorte: rumeni muškat, pikolit, prosecco, verduc, re-
fošk, cabernet franc, modri pinot, barbera, syrah, gamay, glera,
klarnica, pergolin, pokalca, poljšakica, viognier.
13 Za vse ostale slovenske vinorodne okoliše iz dežel Podravje in Posavje glej prilogo 2 citiranega
»Pravilnika« (2007) oziroma https://www.uradni-list.si/1/content?id=80559.
nogradništva in vinarstva v določenem vinorodnem okolišu (Koruza
2006; »Pravilnik« 2007). Z oznako PTP – priznano tradicionalno po-
imenovanje – je v Sloveniji zaščitenih sedem vin: teran in izbrani teran,
cviček, rdeči in beli bizeljčan, belokranjec in metliška črnina.
Dovoljene sorte pa so tiste dopolnilne sorte plemenite vinske trte, ki
v posameznih vinorodnih okoliših niso širše uveljavljene kot samostoj-
ne sorte, vendar lahko v določenih agroekoloških razmerah izboljšajo ali
dopolnijo kakovost vina s tega vinorodnega območja. Če vino dovoljene
sorte doseže najmanj stopnjo »kakovostno vino«, se lahko označi tudi z
imenom sorte (Koruza 2006, »Pravilnik« 2007).
Trsni izbor vinskih sort in podlag predstavlja temelj usklajenega, so-
dobnega in gospodarnega razvoja vinogradništva in vinarstva na določe-
nem vinorodnem območju. Z razvrstitvijo vinskih sort v priporočene,
dovoljene in stare lokalne sorte (o slednjih podrobneje v naslednjem raz-
delku) je podana strokovna podlaga za pridelavo kakovostnega grozdja
in vina v posamezni regionalni (rajonizacijski) enoti, to je vinorodnemu
okolišu oziroma podokolišu. Trsni izbor ameriških podlag, brez katerih
plemenita evropska trta težko preživi, obsega 16 sort in je določen enotno
za vse tri vinorodne dežele Slovenije (Koruza 2006).
V določenem vinorodnem okolišu se lahko gojijo tudi sorte vinske
trte in podlag, ki še niso vključene v trsni izbor za ta vinorodni okoliš,
če so te sorte vključene v postopek posebnega preizkušanja sort v skladu
s predpisi, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin. Vina vinskih
sort, ki so vključene v postopek posebnega preizkušanja, se ne smejo po-
sebej polniti in označevati z imenom teh sort, dokler postopek posebnega
preizkušanja ni končan in niso uradno vpisane v trsni izbor za posamezen
vinorodni okoliš (»Pravilnik« 2007).
Za ilustracijo navajamo sorte vinske trte, ki se smejo saditi v vseh šti-
rih okoliših (in podokoliših) vinorodne dežele Primorske13 (»Pravilnik«
2007):
– vinorodni okoliš Brda ali Goriška brda:
a) priporočene sorte: rebula, zeleni sauvignon, beli pinot, sauvig-
non, malvazija, sivi pinot, chardonnay, merlot, cabernet sauvig-
non;
b) dovoljene sorte: rumeni muškat, pikolit, prosecco, verduc, re-
fošk, cabernet franc, modri pinot, barbera, syrah, gamay, glera,
klarnica, pergolin, pokalca, poljšakica, viognier.
13 Za vse ostale slovenske vinorodne okoliše iz dežel Podravje in Posavje glej prilogo 2 citiranega
»Pravilnika« (2007) oziroma https://www.uradni-list.si/1/content?id=80559.
