Page 70 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 70
Vinski turizem z geografskim poreklom

– Vinorodni okoliš Vipavska dolina ali Vipava:
a) priporočene sorte: rebula, malvazija, laški rizling, sauvignon,

pinela, zelen, beli pinot, sivi pinot, chardonnay, merlot, barbera,
cabernet sauvignon;
b) dovoljene sorte: zeleni sauvignon, rumeni muškat, pikolit, vi-
tovska grganja, prosecco, modri pinot, cabernet franc, refošk,
syrah, glera, klarnica, pergolin, poljšakica.
– Vinorodni okoliš Kras:
v vinorodnem podokolišu Kraška planota:
a) priporočene sorte: malvazija, refošk;
b) dovoljene sorte: vitovska grganja, chardonnay, sauvignon, sivi
pinot, beli pinot, merlot, cabernet sauvignon;
70 v vinorodnem podokolišu Vrhe:
a) priporočene sorte: rebula, malvazija, laški rizling, sauvignon,
pinela, zelen, beli pinot, sivi pinot, chardonnay, merlot, barbera,
cabernet sauvignon;
b) dovoljene sorte: zeleni sauvignon, rumeni muškat, pikolit, vi-
tovska grganja, prosecco, modri pinot, cabernet franc, refošk,
syrah, glera, klarnica, pergolin, poljšakica.
– Vinorodni okoliš Slovenska Istra:
a) priporočene sorte: malvazija, chardonnay, refošk, merlot, caber-
net sauvignon;
b) dovoljene sorte: rumeni muškat, beli pinot, sivi pinot, sauvig-
non, maločrn, cabernet franc, modri pinot, syrah, gamay, cipro.
Zakon o vinu določa, da se grozdje, namenjeno predelavi v vino, lahko
prideluje le na absolutnih vinogradniških legah in le iz tistih sort vinske
trte, ki so za določen vinorodni okoliš priporočene oziroma dovoljene.
Razvrstitev v skupino priporočenih in dovoljenih sort odobri minister.
Uvrstitev nove sorte na seznam dovoljenih ali priporočenih vinskih sort
je mogoča s sklepom ministra na podlagi pozitivnih rezultatov opravlje-
nega postopka posebnega preizkušanja sort trte. Gojenje ostalih vinskih
sort za namene pridelovanja vina, ki niso bile določene kot dovoljene ozi-
roma priporočene na podlagi posebnega postopka preizkušanja sort trte,
načeloma ni dovoljeno. Načeloma zato, ker se nekateri vinarji včasih ne-
radi držijo po njihovem preveč togih pravil in sami preizkušajo možnosti,
ki jih nudijo pogoji na njihovi zemlji.14

14 Tako je npr. pred leti eden najboljših slovenskih vinarjev, Jožef Prus s Krmačine pri Metliki, ek-
sperimentiral z nedovoljenim rumenim muškatom in dokazal njegovo vrhunskost z več medal-
   65   66   67   68   69   70   71   72   73   74   75