Page 72 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 72
Vinski turizem z geografskim poreklom
72
Slika 18: Klarnica – avtohtona vipavska stara sorta, ki se uspešno vrača v vinograde in postaja
sestavni del lokalne vinske ponudbe (fotografija: Simon Kerma, 4. 9. 2014).
za vse sorte, ki jih opisujemo v publikaciji, vendar najbolj ustreza večini
sort, ki so jih vinogradniki pridelovali nekoč in so se ohranile do danes.«
(Škvarč, Marc in Mrzlić 2015, 10).
Vsaj kar se starih primorskih sort tiče, ne moremo torej niti približno
trditi, da so vse avtohtone, so pa domače ali udomačene. Avtorji omenje-
ne knjižice so v Mednarodnem katalogu sort vinske trte (Vitis Interna-
tional Variety Catalogue) identificirali osem starih primorskih sort, za
katere je kot država izvora izrecno zapisana Slovenija. To so: cundra –
ošip, dišečka, dolga petlja, klarnica (na sliki zgoraj), pergolin, poljšaki-
ca, rečigla in vrtovka. Vse so bele sorte in izvorno iz Vipavske doline, za
tri (dišečko, pergolina in poljšakico) se kot izvorno območje navajajo tudi
Goriška brda (Škvarč, Marc in Mrzlić 2015).
Stare sorte vinske trte v času globalizacije in poenotenja delujejo kot
nekakšni posebneži, ki vse skupaj popestrijo in začinijo. Zato ni naključ-
je, da se porajajo potrebe po obujanju in utrjevanju ter morda celo spo-
znavanju nečesa novega o življenju trte v nekdanjih vinogradih. A ne gre
samo za obujanje preteklosti. Posebna vloga starih sort je namreč – kot že
zapisano – v genski zasnovi, ki je pomembna pri pridobivanju novih ozi-
roma plemenitenju obstoječih sort. Na drugi strani, če gledamo z očmi
72
Slika 18: Klarnica – avtohtona vipavska stara sorta, ki se uspešno vrača v vinograde in postaja
sestavni del lokalne vinske ponudbe (fotografija: Simon Kerma, 4. 9. 2014).
za vse sorte, ki jih opisujemo v publikaciji, vendar najbolj ustreza večini
sort, ki so jih vinogradniki pridelovali nekoč in so se ohranile do danes.«
(Škvarč, Marc in Mrzlić 2015, 10).
Vsaj kar se starih primorskih sort tiče, ne moremo torej niti približno
trditi, da so vse avtohtone, so pa domače ali udomačene. Avtorji omenje-
ne knjižice so v Mednarodnem katalogu sort vinske trte (Vitis Interna-
tional Variety Catalogue) identificirali osem starih primorskih sort, za
katere je kot država izvora izrecno zapisana Slovenija. To so: cundra –
ošip, dišečka, dolga petlja, klarnica (na sliki zgoraj), pergolin, poljšaki-
ca, rečigla in vrtovka. Vse so bele sorte in izvorno iz Vipavske doline, za
tri (dišečko, pergolina in poljšakico) se kot izvorno območje navajajo tudi
Goriška brda (Škvarč, Marc in Mrzlić 2015).
Stare sorte vinske trte v času globalizacije in poenotenja delujejo kot
nekakšni posebneži, ki vse skupaj popestrijo in začinijo. Zato ni naključ-
je, da se porajajo potrebe po obujanju in utrjevanju ter morda celo spo-
znavanju nečesa novega o življenju trte v nekdanjih vinogradih. A ne gre
samo za obujanje preteklosti. Posebna vloga starih sort je namreč – kot že
zapisano – v genski zasnovi, ki je pomembna pri pridobivanju novih ozi-
roma plemenitenju obstoječih sort. Na drugi strani, če gledamo z očmi
