Page 68 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 68
Vinski turizem z geografskim poreklom
merih pa tudi meje katastrskih občin. Pri tem se daje prednost
dobro vidnim in nedvoumnim elementom, kot so reke, potoki,
ceste, železnica, naselja in državna meja. Skupni podatki za vi-
norodno deželo so sestavljeni iz seštevka podatkov za posamezne
vinorodne okoliše, ki so v tej vinorodni deželi.
b) Določanje klimatoloških podatkov za vinorodni okoliš poteka
enako kot pri vinorodni deželi. Skupni podatki za vinorodno
deželo so sestavljeni iz povprečij podatkov za posamezne vinoro-
dne okoliše, ki so v tej vinorodni deželi. Upoštevani so rezulta-
ti meritev vseh klimatoloških postaj HMZ RS (zdaj ARSO), ki
so na območju določenega vinorodnega okoliša in ki so bili iz-
merjeni v zaporednem obdobju najmanj 30 let. Popis parametrov
klimatoloških značilnosti je sestavni del te metodike. Določeno
68 število klimatoloških postaj je na lokacijah, ki niso primerne za
rast vinske trte. V teh primerih je treba rezultate meritev jemati
z določenim pridržkom oziroma jih ustrezno interpolirati.
c) Talne značilnosti vinorodnega okoliša: geomorfološka sestava tal,
geološka podlaga, relief in glavni talni tipi, fizikalne in kemij-
ske lastnosti tal se opredelijo na podlagi geološke, pedološke ter
karte reliefa Republike Slovenije. Predvsem se določijo geološka
podlaga in glavni talni tipi, ki so pomembni za vinogradništvo.
d) Trsni izbor vinskih sort in podlag v vinorodnem okolišu: trsni iz-
bor podlag je določen enotno za vse tri vinorodne dežele Slove-
nije, trsni izbor vinskih sort pa za vsak vinorodni okoliš (ali, kjer
je to potrebno, podokoliš), in sicer tako, da se regionalno določe-
ne vinske sorte delijo na priporočene in dovoljene.
Priporočene in dovoljene sorte vinske trte
Priporočene sorte so tiste sorte plemenite vinske trte V. vinifera, ki na do-
ločenem vinorodnem območju zagotavljajo pridelavo deželnih in kako-
vostnih vin (to je vin, ki imajo pravico do oznake geografskega porekla
ZGP, PGO in PTP)12 ter predstavljajo gospodarsko osnovo za razvoj vi-
12 Zakon loči več vrst oznak geografskega porekla vina, in sicer (UIL 2015):
1) zaščiteno geografsko poreklo (ZGP), s katerim se lahko označijo le kakovostna vina, pri katerih sta
grozdje in vino pridelana na določenem območju, ki je enako ali manjše od vinorodnega okoliša;
2) priznana geografska oznaka (PGO), s katero se lahko označijo deželna vina, za katera je vse
grozdje pridelano v določeni vinorodni deželi ali na manjšem območju od vinorodne dežele;
3) priznano tradicionalno poimenovanje (PTP), s katerim se lahko označijo vina, če je za tako
označevanje vina predhodno izdelan elaborat, ki opredeljuje geografsko območje in lastnosti vina
ter utemeljuje uporabo tradicionalnega poimenovanja.
merih pa tudi meje katastrskih občin. Pri tem se daje prednost
dobro vidnim in nedvoumnim elementom, kot so reke, potoki,
ceste, železnica, naselja in državna meja. Skupni podatki za vi-
norodno deželo so sestavljeni iz seštevka podatkov za posamezne
vinorodne okoliše, ki so v tej vinorodni deželi.
b) Določanje klimatoloških podatkov za vinorodni okoliš poteka
enako kot pri vinorodni deželi. Skupni podatki za vinorodno
deželo so sestavljeni iz povprečij podatkov za posamezne vinoro-
dne okoliše, ki so v tej vinorodni deželi. Upoštevani so rezulta-
ti meritev vseh klimatoloških postaj HMZ RS (zdaj ARSO), ki
so na območju določenega vinorodnega okoliša in ki so bili iz-
merjeni v zaporednem obdobju najmanj 30 let. Popis parametrov
klimatoloških značilnosti je sestavni del te metodike. Določeno
68 število klimatoloških postaj je na lokacijah, ki niso primerne za
rast vinske trte. V teh primerih je treba rezultate meritev jemati
z določenim pridržkom oziroma jih ustrezno interpolirati.
c) Talne značilnosti vinorodnega okoliša: geomorfološka sestava tal,
geološka podlaga, relief in glavni talni tipi, fizikalne in kemij-
ske lastnosti tal se opredelijo na podlagi geološke, pedološke ter
karte reliefa Republike Slovenije. Predvsem se določijo geološka
podlaga in glavni talni tipi, ki so pomembni za vinogradništvo.
d) Trsni izbor vinskih sort in podlag v vinorodnem okolišu: trsni iz-
bor podlag je določen enotno za vse tri vinorodne dežele Slove-
nije, trsni izbor vinskih sort pa za vsak vinorodni okoliš (ali, kjer
je to potrebno, podokoliš), in sicer tako, da se regionalno določe-
ne vinske sorte delijo na priporočene in dovoljene.
Priporočene in dovoljene sorte vinske trte
Priporočene sorte so tiste sorte plemenite vinske trte V. vinifera, ki na do-
ločenem vinorodnem območju zagotavljajo pridelavo deželnih in kako-
vostnih vin (to je vin, ki imajo pravico do oznake geografskega porekla
ZGP, PGO in PTP)12 ter predstavljajo gospodarsko osnovo za razvoj vi-
12 Zakon loči več vrst oznak geografskega porekla vina, in sicer (UIL 2015):
1) zaščiteno geografsko poreklo (ZGP), s katerim se lahko označijo le kakovostna vina, pri katerih sta
grozdje in vino pridelana na določenem območju, ki je enako ali manjše od vinorodnega okoliša;
2) priznana geografska oznaka (PGO), s katero se lahko označijo deželna vina, za katera je vse
grozdje pridelano v določeni vinorodni deželi ali na manjšem območju od vinorodne dežele;
3) priznano tradicionalno poimenovanje (PTP), s katerim se lahko označijo vina, če je za tako
označevanje vina predhodno izdelan elaborat, ki opredeljuje geografsko območje in lastnosti vina
ter utemeljuje uporabo tradicionalnega poimenovanja.
