Page 75 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 75
Analiza
vinogradniško-vinarske
pridelave in vinskega trga
Vinogradniška dejavnost daje torej poseben pečat vinorodni pokrajini
oziroma vinski regiji, jo na svojstven način določa (identiteta regije), us-
merja način življenja vsaj določenega dela prebivalstva in hkrati predsta-
vlja pomemben del gospodarske dejavnosti. Pridelava grozdja in vina tako
ne pomeni zgolj skrbi za krajinski videz in romantično podobo idilične
pokrajine (čeprav tudi to), temveč je predvsem resna kmetijska panoga.
Vinogradniki morajo grozdje in/ali vino (čim bolje) prodati, da bi lahko
v zaostrenih pogojih globalnega vinskega trga preživeli. V nadaljevanju
predstavljamo obseg vinogradniških površin in stanje ter trende pridela-
ve grozdja in vina, njegove potrošnje ter vinske trgovine v svetu. V nada-
ljevanju analiziramo razmere v Sloveniji in primerjamo stanje med vino-
rodnimi deželami ter okoliši.
Vinogradniško-vinarske razmere v svetu in globalni trg vina
Najrelevantnejši in najverodostojnejši vir podatkov za področje vinogra-
dništva in vinarstva v Evropi in svetu je gotovo krovna Mednarodna or-
ganizacija za vinsko trto in vino – Organisation Internationale de la Vig-
ne et du Vin (OIV) s sedežem v Parizu. OIV združuje 46 držav članic.1
Zanimivo je, da na seznamu ni dveh večjih pridelovalk vina, Kitajske in
ZDA. Prav tako med članicami pogrešamo Veliko Britanijo, ki je bolj kot
vinogradniško-vinarska pridelovalka pomembna kot eden najpomemb-
nejših igralcev v svetovni vinski trgovini.
1 Glej: http://www.oiv.int/oiv/info/enmembresobservateurs.
vinogradniško-vinarske
pridelave in vinskega trga
Vinogradniška dejavnost daje torej poseben pečat vinorodni pokrajini
oziroma vinski regiji, jo na svojstven način določa (identiteta regije), us-
merja način življenja vsaj določenega dela prebivalstva in hkrati predsta-
vlja pomemben del gospodarske dejavnosti. Pridelava grozdja in vina tako
ne pomeni zgolj skrbi za krajinski videz in romantično podobo idilične
pokrajine (čeprav tudi to), temveč je predvsem resna kmetijska panoga.
Vinogradniki morajo grozdje in/ali vino (čim bolje) prodati, da bi lahko
v zaostrenih pogojih globalnega vinskega trga preživeli. V nadaljevanju
predstavljamo obseg vinogradniških površin in stanje ter trende pridela-
ve grozdja in vina, njegove potrošnje ter vinske trgovine v svetu. V nada-
ljevanju analiziramo razmere v Sloveniji in primerjamo stanje med vino-
rodnimi deželami ter okoliši.
Vinogradniško-vinarske razmere v svetu in globalni trg vina
Najrelevantnejši in najverodostojnejši vir podatkov za področje vinogra-
dništva in vinarstva v Evropi in svetu je gotovo krovna Mednarodna or-
ganizacija za vinsko trto in vino – Organisation Internationale de la Vig-
ne et du Vin (OIV) s sedežem v Parizu. OIV združuje 46 držav članic.1
Zanimivo je, da na seznamu ni dveh večjih pridelovalk vina, Kitajske in
ZDA. Prav tako med članicami pogrešamo Veliko Britanijo, ki je bolj kot
vinogradniško-vinarska pridelovalka pomembna kot eden najpomemb-
nejših igralcev v svetovni vinski trgovini.
1 Glej: http://www.oiv.int/oiv/info/enmembresobservateurs.
