Page 77 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 77
Analiza vinogradniško-vinarske pridelave in vinskega trga
je to pomenilo porast za 10 tisoč hektarjev. Po obdobju viškov pridelave
grozdja in vina ter posledičnih ukrepih kmetijske politike v EU (krčenje
vinogradniških površin od leta 2000 dalje se ustavi šele leta 2011) so po-
vršine evropskih vinogradov zdaj stabilne, medtem ko so nasadi v Aziji
in Južni Ameriki v določeni meri kompenzirali zmanjšanje površin vino-
gradov v EU. Zelo močan porast beleži zlasti Kitajska s skoraj 800 tisoč
ha vinogradniških površin in je v tej kategoriji postala že druga država na
svetu. Skupaj s Španijo, Francijo, Italijo in Turčijo tvori Kitajska peterico
držav s skoraj 50 % vseh vinogradniških površin na svetu (preglednica 2).
Preglednica 2: Države z največ vinogradniškimi površinami, 2010–2014 (v 000 ha) (vir
podatkov: OIV 2015)
000 ha 2010 2011 2012 2013 2014 77
Španija 1.082 1.032 1.033 1.037 1.038
Kitajska 588 633 709 760 799
Francija 804 796 792 793 792
Italija 739 720 713 705 690
Turčija 514 508 497 504 502
ZDA 404 413 412 424 425
Argentina 218 219 222 224 228
Portugalska 236 236 233 229 224
Čile 204 206 206 208 211
Romunija 191 191 192 192 192
Avstralija 171 170 162 157 154
Južna Afrika 132 133 135 133 132
Grčija 112 110 110 110 110
Nemčija 102 102 102 102 102
Brazilija 92 90 91 90 89
Svet – skupaj 7.562 7.497 7.513 7.564 7.573
Pridelava grozdja
Obseg površin, zasajenih z vinsko trto, se v določeni meri odraža tudi v
pridelavi grozdja, čeprav gre za zanimiv proces: od leta 2000 lahko sprem-
ljamo naraščajoči trend (povprečno + 1,1 %) pridelave grozdja (slika 19)
kljub zmanjševanju vinogradniških površin. Povečal se je namreč hektar-
ski donos (tako zaradi redistribucije vinogradov kot zaradi ugodnejših
podnebnih pogojev).
je to pomenilo porast za 10 tisoč hektarjev. Po obdobju viškov pridelave
grozdja in vina ter posledičnih ukrepih kmetijske politike v EU (krčenje
vinogradniških površin od leta 2000 dalje se ustavi šele leta 2011) so po-
vršine evropskih vinogradov zdaj stabilne, medtem ko so nasadi v Aziji
in Južni Ameriki v določeni meri kompenzirali zmanjšanje površin vino-
gradov v EU. Zelo močan porast beleži zlasti Kitajska s skoraj 800 tisoč
ha vinogradniških površin in je v tej kategoriji postala že druga država na
svetu. Skupaj s Španijo, Francijo, Italijo in Turčijo tvori Kitajska peterico
držav s skoraj 50 % vseh vinogradniških površin na svetu (preglednica 2).
Preglednica 2: Države z največ vinogradniškimi površinami, 2010–2014 (v 000 ha) (vir
podatkov: OIV 2015)
000 ha 2010 2011 2012 2013 2014 77
Španija 1.082 1.032 1.033 1.037 1.038
Kitajska 588 633 709 760 799
Francija 804 796 792 793 792
Italija 739 720 713 705 690
Turčija 514 508 497 504 502
ZDA 404 413 412 424 425
Argentina 218 219 222 224 228
Portugalska 236 236 233 229 224
Čile 204 206 206 208 211
Romunija 191 191 192 192 192
Avstralija 171 170 162 157 154
Južna Afrika 132 133 135 133 132
Grčija 112 110 110 110 110
Nemčija 102 102 102 102 102
Brazilija 92 90 91 90 89
Svet – skupaj 7.562 7.497 7.513 7.564 7.573
Pridelava grozdja
Obseg površin, zasajenih z vinsko trto, se v določeni meri odraža tudi v
pridelavi grozdja, čeprav gre za zanimiv proces: od leta 2000 lahko sprem-
ljamo naraščajoči trend (povprečno + 1,1 %) pridelave grozdja (slika 19)
kljub zmanjševanju vinogradniških površin. Povečal se je namreč hektar-
ski donos (tako zaradi redistribucije vinogradov kot zaradi ugodnejših
podnebnih pogojev).
