Page 79 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 79
Analiza vinogradniško-vinarske pridelave in vinskega trga 79
%), medtem ko se je delež svežega (namiznega) grozdja v skupnem pridel-
ku povečal s 25 na 35 %. Razliko predstavljajo t. i. vmesni proizvodi in so-
kovi, katerih delež se je med letoma 2000 in 2014 nekoliko zmanjšal: s 7
na 5 % (OIV 2015).
Vodilna pridelovalka grozdja v letu 2014 je bila Kitajska (15 % svetov-
ne pridelave). Sledile so ZDA, Francija in Italija s približno enakimi ko-
ličinami (vsaka s po slabimi 10 % skupne pridelave). Pridelava namizne-
ga grozdja (tretjina celotnega pridelka), katerega donosi so sicer večji kot
pri grozdju za vino, je (bila) manj razširjena v Evropi (izjema je Italija) in
precej bolj v Aziji ter obeh Amerikah. Azija je precej odstopala (zlasti Ki-
tajska, Indija, Turčija in Iran), saj so na tem kontinentu skupno pridelali
za skoraj dve tretjini svetovnega pridelka namiznega grozdja. Pri sušenem
grozdju sta bili s skupno več kot 50 % svetovnega pridelka vodilni Turčija
in ZDA, medtem ko je Evropa (na čelu s Francijo, Italijo in Španijo) tudi v
letu 2014 še vedno močno prevladovala v pridelavi grozdja za vino (65 %)
(preglednica 3). Zgolj za primerjavo: Slovenija je v letu 2014 pridelala 94,2
tisoč ton grozdja, od tega približno dve tretjini za vino (SURS 2015c).
Pridelava in potrošnja vina
Po rekordnem letu 2013, ko je svetovna pridelava vina dosegla 291 mio
hektolitrov ( hl), je v letu 2014 upadla na 270 mio hl, kar pa je bilo še ved-
no v okviru 15-letnega povprečja (272 mio hl). Leto 2014 so sicer zazna-
movali dokaj neugodni vremenski pogoji, zlasti v državah vzhodne Evro-
pe, kar je tudi vplivalo na količino in kakovost pridelanega vina. Evropa
ostaja vodilna pridelovalka vina kljub splošnemu trendu upadanja oziro-
ma pretežne stagnacije pridelave v vinorodnih državah EU (pregledni-
ca 4).
Na prvih treh mestih med vsemi pridelovalkami sveta močno izsto-
pajo Francija (46,7 mio hl), Italija (44,7 mio hl) in Španija (38,2 mio hl).
Skupaj z Nemčijo (z 9,2 mio hl zaseda 10. mesto) pridelajo omenjene drža-
ve EU več kot polovico svetovnega pridelka vina. Na drugi strani narašča
pridelava vina v ZDA (8 % skupne pridelave) in v državah južne poloble:
Južna Amerika z Argentino (6 %) in Čilom (4 %) pridela dobro desetino,
Južna Afrika 4 %, Avstralija in Nova Zelandija skupaj 6 %, medtem ko je
Kitajska največja azijska pridelovalka vina (4 % svetovne pridelave), ven-
dar je tam po naraščajočem trendu do leta 2012 opaziti zmeren upad pri-
delave vina. Slovenije razumljivo ni med večjimi pridelovalkami vina, a
se z okrog 800–900 tisoč hl letne pridelave uvršča med prvo trideseteri-
co držav na svetu.
%), medtem ko se je delež svežega (namiznega) grozdja v skupnem pridel-
ku povečal s 25 na 35 %. Razliko predstavljajo t. i. vmesni proizvodi in so-
kovi, katerih delež se je med letoma 2000 in 2014 nekoliko zmanjšal: s 7
na 5 % (OIV 2015).
Vodilna pridelovalka grozdja v letu 2014 je bila Kitajska (15 % svetov-
ne pridelave). Sledile so ZDA, Francija in Italija s približno enakimi ko-
ličinami (vsaka s po slabimi 10 % skupne pridelave). Pridelava namizne-
ga grozdja (tretjina celotnega pridelka), katerega donosi so sicer večji kot
pri grozdju za vino, je (bila) manj razširjena v Evropi (izjema je Italija) in
precej bolj v Aziji ter obeh Amerikah. Azija je precej odstopala (zlasti Ki-
tajska, Indija, Turčija in Iran), saj so na tem kontinentu skupno pridelali
za skoraj dve tretjini svetovnega pridelka namiznega grozdja. Pri sušenem
grozdju sta bili s skupno več kot 50 % svetovnega pridelka vodilni Turčija
in ZDA, medtem ko je Evropa (na čelu s Francijo, Italijo in Španijo) tudi v
letu 2014 še vedno močno prevladovala v pridelavi grozdja za vino (65 %)
(preglednica 3). Zgolj za primerjavo: Slovenija je v letu 2014 pridelala 94,2
tisoč ton grozdja, od tega približno dve tretjini za vino (SURS 2015c).
Pridelava in potrošnja vina
Po rekordnem letu 2013, ko je svetovna pridelava vina dosegla 291 mio
hektolitrov ( hl), je v letu 2014 upadla na 270 mio hl, kar pa je bilo še ved-
no v okviru 15-letnega povprečja (272 mio hl). Leto 2014 so sicer zazna-
movali dokaj neugodni vremenski pogoji, zlasti v državah vzhodne Evro-
pe, kar je tudi vplivalo na količino in kakovost pridelanega vina. Evropa
ostaja vodilna pridelovalka vina kljub splošnemu trendu upadanja oziro-
ma pretežne stagnacije pridelave v vinorodnih državah EU (pregledni-
ca 4).
Na prvih treh mestih med vsemi pridelovalkami sveta močno izsto-
pajo Francija (46,7 mio hl), Italija (44,7 mio hl) in Španija (38,2 mio hl).
Skupaj z Nemčijo (z 9,2 mio hl zaseda 10. mesto) pridelajo omenjene drža-
ve EU več kot polovico svetovnega pridelka vina. Na drugi strani narašča
pridelava vina v ZDA (8 % skupne pridelave) in v državah južne poloble:
Južna Amerika z Argentino (6 %) in Čilom (4 %) pridela dobro desetino,
Južna Afrika 4 %, Avstralija in Nova Zelandija skupaj 6 %, medtem ko je
Kitajska največja azijska pridelovalka vina (4 % svetovne pridelave), ven-
dar je tam po naraščajočem trendu do leta 2012 opaziti zmeren upad pri-
delave vina. Slovenije razumljivo ni med večjimi pridelovalkami vina, a
se z okrog 800–900 tisoč hl letne pridelave uvršča med prvo trideseteri-
co držav na svetu.
