Page 80 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 80
ski turizem z geografskim poreklom
Preglednica 4: Količine pridelanega vina (v mio hektolitrih) po državah sveta z več kot 2 mio
hl letne pridelave, 2010–2014 (vir podatkov: OIV 2015)
mio hl 2010 2011 2012 2013 2014*
Francija 44,4 50,8 41,5 42 46,7
Italija 48,5 42,8 45,6 54 44,7
Španija 35,4 33,4 31,1 45,3 38,2
ZDA 20,9 19,1 21,7 23,6 22,3
Argentina 16,3 15,5 11,8 15 15,2
Avstralija 11,4 11,2 12,3 12,3 12
Južna Afrika 9,3 9,7 10,6 11 11,3
Kitajska 13 13,2 13,5 11,8 11,2
8,8 10,5 12,6 12,8 10,5
80 Čile 6,9 9,1 9,0 8,4 9,2
Nemčija
Portugalska 7,1 5,6 6,3 6,3 6,2
Romunija 3,3 4,1 3,3 5,1 3,7
Nova Zelandija 1,9 2,4 1,9 2,5 3,2
Grčija 3,0 2,8 3,1 3,3 2,9
Brazilija 2,5 3,5 3,0 2,7 2,7
Madžarska 1,8 2,8 1,8 2,7 2,6
Avstrija 1,7 2,8 2,1 2,4 2
Svet – skupaj 265 268 258 291 270
* Napoved OIV na podlagi podatkov, pridobljenih do maja 2015.
Pregled razpoložljivih podatkov kaže na rahel upad svetovne potroš-
nje vina, ki je bila za leto 2014 ocenjena na okrog 240 mio hl. Trend po-
trošnje vina v zadnjih 15 letih je po izrazitem porastu do let 2007 in 2008
(konec obdobja globalne gospodarske konjunkture in širitev prodaje ter
potrošnje vina na azijskih trgih) z recesijo nekoliko upadel in se očitno
stabiliziral (slika 20).
Potrošnjo vina po kontinentih oziroma svetovnih makroregijah je v
obdobju 2000–2014 zaznamoval preobrat oziroma postopen prenos te-
žišča potrošnje s tradicionalnih evro-mediteranskih pridelovalk in po-
rabnic vina na nova globalna območja vinske »scene«. V letu 2014 je za-
beleženih že 40 % svetovne potrošnje vina izven Evrope, medtem ko je še
leta 2000 na teh območjih dosegla skupaj 31 % svetovne potrošnje (OIV
2015).
Preglednica 4: Količine pridelanega vina (v mio hektolitrih) po državah sveta z več kot 2 mio
hl letne pridelave, 2010–2014 (vir podatkov: OIV 2015)
mio hl 2010 2011 2012 2013 2014*
Francija 44,4 50,8 41,5 42 46,7
Italija 48,5 42,8 45,6 54 44,7
Španija 35,4 33,4 31,1 45,3 38,2
ZDA 20,9 19,1 21,7 23,6 22,3
Argentina 16,3 15,5 11,8 15 15,2
Avstralija 11,4 11,2 12,3 12,3 12
Južna Afrika 9,3 9,7 10,6 11 11,3
Kitajska 13 13,2 13,5 11,8 11,2
8,8 10,5 12,6 12,8 10,5
80 Čile 6,9 9,1 9,0 8,4 9,2
Nemčija
Portugalska 7,1 5,6 6,3 6,3 6,2
Romunija 3,3 4,1 3,3 5,1 3,7
Nova Zelandija 1,9 2,4 1,9 2,5 3,2
Grčija 3,0 2,8 3,1 3,3 2,9
Brazilija 2,5 3,5 3,0 2,7 2,7
Madžarska 1,8 2,8 1,8 2,7 2,6
Avstrija 1,7 2,8 2,1 2,4 2
Svet – skupaj 265 268 258 291 270
* Napoved OIV na podlagi podatkov, pridobljenih do maja 2015.
Pregled razpoložljivih podatkov kaže na rahel upad svetovne potroš-
nje vina, ki je bila za leto 2014 ocenjena na okrog 240 mio hl. Trend po-
trošnje vina v zadnjih 15 letih je po izrazitem porastu do let 2007 in 2008
(konec obdobja globalne gospodarske konjunkture in širitev prodaje ter
potrošnje vina na azijskih trgih) z recesijo nekoliko upadel in se očitno
stabiliziral (slika 20).
Potrošnjo vina po kontinentih oziroma svetovnih makroregijah je v
obdobju 2000–2014 zaznamoval preobrat oziroma postopen prenos te-
žišča potrošnje s tradicionalnih evro-mediteranskih pridelovalk in po-
rabnic vina na nova globalna območja vinske »scene«. V letu 2014 je za-
beleženih že 40 % svetovne potrošnje vina izven Evrope, medtem ko je še
leta 2000 na teh območjih dosegla skupaj 31 % svetovne potrošnje (OIV
2015).
