Page 78 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 78
ski turizem z geografskim poreklom

Slika 19: Količina pridelanega grozdja na svetu po letih za obdobje 2000–2014 (v mrd kg)
(vir podatkov: OIV 2015).

78 Preglednica 3: Največje pridelovalke grozdja po količini in po tipu pridelka, 2014 (v 000 t)

(vir podatkov: OIV 2015).

v 000 tonah Svetovna pridelava grozdja v letu 2014*

Kitajska Grozdje skupaj Sveže grozdje Sušeno grozdje Grozdje za vino
ZDA
Francija 11.101,5 8.467,7 42,0 1.481,1
Italija 7.047,1 720,9 320,0 2.954,8
Španija 6.943,3 44,1 6.187,5
Turčija 6.894,4 1.037,7 … 5.927,9
Čile 6.231,2 288,6 … 5.063,0
Argentina 4.175,4 1.890,6 0,4
Indija 2.790,7 775,7 429,5 81,6
Iran 2.689,3 12,5 93,0 1.391,3
Svet skupaj 2.602,0 2.194,9 18,0 2.013,7
2.174,0 1.356,1 33,6 229
73.673,2 24.767,5 160,0
1.305,6 …
35.775,0

*: Brez vmesnih proizvodov in sokov …: ni podatka.

Največji delež od skupnega pridelka grozdja je v letu 2014 odpadel na
Evropo (41 %), sledile so Azija (29 %) in obe Ameriki (21 %). V primerjavi
z letom 2013 je bilo pridelka za 4 mrd kg oziroma 4 mio ton manj. Seveda
ni vse grozdje namenjeno zgolj pridelavi vina. Večina se ga resda še ved-
no usmeri v fermentacijo »žlahtne kapljice«, vendar se je ta delež zman-
jšal s 60 % v letu 2000 na 55 % leta 2014 (OIV 2015). Delež grozdja, na-
menjenega sušenju (rozinam), je med primerjanima letoma ostal enak (8
   73   74   75   76   77   78   79   80   81   82   83