Page 81 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 81
liza vinogradniško-vinarske pridelave in vinskega trga
Slika 20: Trend svetovne potrošnje vina (v mio hl), 2000–2014 (vir podatkov: OIV 2015). 81
Med posameznimi državami so primat v absolutni potrošnji vina pre-
vzele ZDA z 31 mio hl porabljenega vina v letu 2014, pred Francijo (28
mio hl), Italijo in Nemčijo (obe po 20 mio hl). Na petem mestu je Kitaj-
ska (16 mio hl), kjer je po naraščajočem trendu do leta 2012 opaziti rahel
upad potrošnje vina. Združeno kraljestvo (13 mio hl), Argentina in Špa-
nija (obe po 10 mio hl) ostajajo glede potrošnje vina stabilne države, upad
pa je v zadnjih petih letih zabeležen v Rusiji (z 12 mio hl na 10 mio hl po-
trošenega vina). V splošnem bi lahko torej rekli, da so naraščajoči trgi po-
trošnje vina v državah Severne Amerike in Azije, medtem ko je med tra-
dicionalnimi porabnicami vina zabeležen upad njihovega deleža skupne
potrošnje na globalnem trgu vina (OIV 2015).
Absolutna poraba vina po posameznih državah je seveda v veliki meri
odvisna od njihove velikosti, števila prebivalcev in kupne moči. Manjše
države zato v tej ekonomiji obsega ne pridejo toliko do izraza. Povsem
drugačna pa je slika, ko države primerjamo po potrošnji vina na prebival-
ca (preglednica 5).
Če odmislimo žepni državici Vatikan in Andoro, ki zasedata prvi dve
mesti po količini potrošenega vina na prebivalca (tu lahko samo špekuli-
ramo o razlogih: od rabe vina v liturgiji in načina življenja za vatikanski-
mi zidovi do vpliva prostocarinske cone na cene vina in posledično na-
kupovalnih preferenc v Andori), potem gotovo pade v oči visoko četrto
mesto Slovenije, praktično delitev tretjega mesta s sosedo Hrvaško. Pri
obeh potrošnja znaša dobrih 44 litrov na prebivalca. Sledijo Francija, Por-
tugalska, Švica in Makedonija, pri katerih je poraba vina tudi nad 40 li-
trov na prebivalca. Pri drugih dveh sosedah Slovenije, Italiji in Avstriji
(10. in 11. mesto), je bila potrošnja vina v letu 2014 – vsaj za Italijo je to
Slika 20: Trend svetovne potrošnje vina (v mio hl), 2000–2014 (vir podatkov: OIV 2015). 81
Med posameznimi državami so primat v absolutni potrošnji vina pre-
vzele ZDA z 31 mio hl porabljenega vina v letu 2014, pred Francijo (28
mio hl), Italijo in Nemčijo (obe po 20 mio hl). Na petem mestu je Kitaj-
ska (16 mio hl), kjer je po naraščajočem trendu do leta 2012 opaziti rahel
upad potrošnje vina. Združeno kraljestvo (13 mio hl), Argentina in Špa-
nija (obe po 10 mio hl) ostajajo glede potrošnje vina stabilne države, upad
pa je v zadnjih petih letih zabeležen v Rusiji (z 12 mio hl na 10 mio hl po-
trošenega vina). V splošnem bi lahko torej rekli, da so naraščajoči trgi po-
trošnje vina v državah Severne Amerike in Azije, medtem ko je med tra-
dicionalnimi porabnicami vina zabeležen upad njihovega deleža skupne
potrošnje na globalnem trgu vina (OIV 2015).
Absolutna poraba vina po posameznih državah je seveda v veliki meri
odvisna od njihove velikosti, števila prebivalcev in kupne moči. Manjše
države zato v tej ekonomiji obsega ne pridejo toliko do izraza. Povsem
drugačna pa je slika, ko države primerjamo po potrošnji vina na prebival-
ca (preglednica 5).
Če odmislimo žepni državici Vatikan in Andoro, ki zasedata prvi dve
mesti po količini potrošenega vina na prebivalca (tu lahko samo špekuli-
ramo o razlogih: od rabe vina v liturgiji in načina življenja za vatikanski-
mi zidovi do vpliva prostocarinske cone na cene vina in posledično na-
kupovalnih preferenc v Andori), potem gotovo pade v oči visoko četrto
mesto Slovenije, praktično delitev tretjega mesta s sosedo Hrvaško. Pri
obeh potrošnja znaša dobrih 44 litrov na prebivalca. Sledijo Francija, Por-
tugalska, Švica in Makedonija, pri katerih je poraba vina tudi nad 40 li-
trov na prebivalca. Pri drugih dveh sosedah Slovenije, Italiji in Avstriji
(10. in 11. mesto), je bila potrošnja vina v letu 2014 – vsaj za Italijo je to
