Page 82 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

ski turizem z geografskim poreklom

Preglednica 5: Vrstni red držav(ic) po potrošnji vina (v litrih) na prebivalca za leto 2014 (vir
podatkov: Wine Institute 2015b) .

Država Število prebivalcev Skupna potrošnja vina Potrošnja vina na prebivalca
(v 000 litrih)*
Vatikan 836 54,25
Andora 85.082 45 46,26
Hrvaška 4.480.043 3.936 44,20
1.996.617 198.000 44,07
Slovenija 65.630.692 42,51
Francija 10.781.459 88.000 41,74
Portugalska 7.655.628 40,49
Švica 2.082.370 2.790.000 40,41
3.656.843 450.000 34,18
82 Makedonija 61.261.254 310.000 33,30
8.219.743 84.146 30,66
Moldavija 3.316.328 125.000 29,19
Italija 10.767.827 2.040.000 27,86
Avstrija 9.747.000 252.000 26,00
Urugvaj 81.305.856 96.800 24,84
Grčija 22.015.576 300.000 24,53
Švedska 21.848.504 253.618 24,26
Nemčija 9.958.453 2.020.000 24,10
Avstralija 42.192.494 540.000 23,46
Romunija 7.126.098.700 530.000 3,44
Madžarska 240.000
Argentina 990.000
Svet – skupaj 24.614.322

* Podatki se nekoliko razlikujejo od tistih, ki jih zbira OIV.

dokaj presenetljivo – že precej nižja, a še vedno nad 30 litrov na prebi-
valca. Četrta soseda Slovenije, Madžarska, je s 24 litri vina na prebivalca
prav tako uvrščena v prvo dvajseterico držav sveta. ZDA z največjim tr-
gom vina na svetu pa so z dobrimi 10 litri potrošenega vina na prebivalca
precej nizko na tej lestvici. Na Zemljana sicer v povprečju odpade dobre
tri litre potrošenega vina letno.

Na podlagi razmerja med pridelavo in potrošnjo vina po državah lah-
ko klasificiramo dve glavni skupini (OIV 2015, 11):

- Neto uvoznice (potrošnja vina presega količino pridelanega vina
v državi). Sem se od večjih držav uvrščajo ZDA, Kitajska, Nem-