Page 83 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 83
Analiza vinogradniško-vinarske pridelave in vinskega trga 83
čija, Združeno kraljestvo in Rusija. Pri teh je domači trg zelo po-
memben, vendar so precejšnje razlike v odprtosti do mednarod-
ne trgovine.
- Neto izvoznice (potrošnja vina je manjša od količin pridelane-
ga vina). Sem na eni strani uvrščamo države, kot so Francija, Ar-
gentina, Portugalska in Italija, katerih domače tržišče ostaja naj-
pomembnejše, na drugi strani pa tiste države, ki so povsem jasno
fokusirane na izvoz (Španija, Avstralija, Nova Zelandija).
Mednarodna trgovina z vinom
Obseg skupnega izvoza vina v svetu se vztrajno povečuje (104 mio hl v
letu 2014 oziroma + 3 % v primerjavi z letom 2013), medtem ko se je vred-
nost izvoženega vina stabilizirala pri 26 bilijonih evrov (bil EUR). Dej-
stvo je, da postaja vinski trg z več kot 43 % uvoženega vina vedno bolj glo-
baliziran – še pred desetimi leti (2005) je ta delež znašal 27 % skupnega
trga vina (OIV 2015).
Obseg mednarodne trgovine z vinom se je v zadnjih 15 letih povečal
za 73 %, medtem ko se je vrednost trgovine več kot podvojila. Med leto-
Slika 21: Trend obsega (mio hl) in vrednosti (bil EUR) globalne trgovine z vinom,
2000–2014 (vir podatkov: OIV 2015).
ma 2013 in 2014 se je obseg trgovine povečal za 2,5 %, a je njena skupna
vrednost ostala približno enaka. Po glavnih tipih proizvodov (v grobem)
je narasla trgovina s peninami (+ 5 %), malenkost se je zmanjšala trgovi-
na z mirnimi ustekleničenimi vini (– 1 %), precej pa je upadla trgovina z
čija, Združeno kraljestvo in Rusija. Pri teh je domači trg zelo po-
memben, vendar so precejšnje razlike v odprtosti do mednarod-
ne trgovine.
- Neto izvoznice (potrošnja vina je manjša od količin pridelane-
ga vina). Sem na eni strani uvrščamo države, kot so Francija, Ar-
gentina, Portugalska in Italija, katerih domače tržišče ostaja naj-
pomembnejše, na drugi strani pa tiste države, ki so povsem jasno
fokusirane na izvoz (Španija, Avstralija, Nova Zelandija).
Mednarodna trgovina z vinom
Obseg skupnega izvoza vina v svetu se vztrajno povečuje (104 mio hl v
letu 2014 oziroma + 3 % v primerjavi z letom 2013), medtem ko se je vred-
nost izvoženega vina stabilizirala pri 26 bilijonih evrov (bil EUR). Dej-
stvo je, da postaja vinski trg z več kot 43 % uvoženega vina vedno bolj glo-
baliziran – še pred desetimi leti (2005) je ta delež znašal 27 % skupnega
trga vina (OIV 2015).
Obseg mednarodne trgovine z vinom se je v zadnjih 15 letih povečal
za 73 %, medtem ko se je vrednost trgovine več kot podvojila. Med leto-
Slika 21: Trend obsega (mio hl) in vrednosti (bil EUR) globalne trgovine z vinom,
2000–2014 (vir podatkov: OIV 2015).
ma 2013 in 2014 se je obseg trgovine povečal za 2,5 %, a je njena skupna
vrednost ostala približno enaka. Po glavnih tipih proizvodov (v grobem)
je narasla trgovina s peninami (+ 5 %), malenkost se je zmanjšala trgovi-
na z mirnimi ustekleničenimi vini (– 1 %), precej pa je upadla trgovina z
