Page 84 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 84
Vinski turizem z geografskim poreklom
vinom, ki ni embalirano (– 11 %). Španija, Italija in Francija (skupaj 56
% celotnega obsega) še vedno v veliki meri obvladujejo globalni trg vina
(OIV 2015).
Analiza stanja vinogradništva in vinarstva v Sloveniji
Vinogradniške in vinarske razmere v Sloveniji so odraz tako globalnih
trendov na tem področju kot tudi specifičnih lokalnih okoliščin, ki po-
gojujejo vzgojo vinske trte ter pridelavo grozdja in vina v tem delu sveta.
Pri analizi stanja (in perspektiv) nam je v pomoč predvsem strokovna in
znanstvena literatura agronomsko-enološke stroke s Kmetijskega inštitu-
ta Slovenije (KIS) in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) ter
njenih regionalnih izpostav oziroma zavodov (KGZ), ki tudi zbirajo po-
datke na terenu za potrebe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-
84 hrano (MKGP). V okviru slednjega je vzpostavljen register pridelovalcev
grozdja in vina (RPGV), kjer se zbirajo relevantni podatki o vinogradni-
ških površinah, pridelovalcih in količinah pridelanega grozdja in vina,
a ti žal niso prosto dostopni. Pomagamo si lahko z uradnimi objavami
oziroma poročili MKGP (področje kmetijskih trgov, panoga vino), zlasti
Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. V določeno pomoč so
tudi javno dostopni podatki na spletnem portalu Statističnega urada Re-
publike Slovenije (SURS).
Aktualne vinogradniško-vinarske razmere v Sloveniji dokaj zadovo-
ljivo povzemajo na spletni strani MKGP, kjer lahko izvemo, da je v Slo-
veniji po podatkih iz aerofotoposnetkov slabih 19,3 tisoč ha vinogradov,
medtem ko je v RPGV vpisanih nekaj manj kot 16 tisoč ha vinogradni-
ških površin. Njihov obseg se v zadnjih letih ni bistveno spremenil; po-
vršina vinogradov je naraščala do leta 1996, potem pa je začela polagoma
upadati. V slovenskih vinogradih uspeva 48 sort vinske trte, prevladuje-
jo pa bele sorte, katerih delež se je v obravnavanem obdobju zmanjšal s 76
% na današnjih 69 %. Vinogradi ležijo na strmih legah, kar na eni stra-
ni pomeni izrazito drago pridelavo, na drugi strani pa to omogoča kako-
vosten pridelek grozdja in posledično vina. Delež kakovostnega vina zato
predstavlja kar 70 % pridelave. Pridelki grozdja in vina so bili v posame-
znih letih odvisni predvsem od vremenskih razmer. Nekaj količinsko iz-
redno bogatih letin (1993, 1997, 2000, 2002 in 2007) je dodobra napolni-
lo kleti, kar je vplivalo na povečanje zalog vina in posledično na znižanje
cen grozdja ter vina. Sredi leta 2015 je bilo v RPGV vpisanih že skoraj 30
tisoč pridelovalcev grozdja in vina. V register so prijavili skupaj 46 mio li-
trov vina letnika 2014. Omenjena količina predstavlja uradno evidentira-
no količino vina, ki se v Sloveniji pojavlja na trgu. Poleg te količine je po
vinom, ki ni embalirano (– 11 %). Španija, Italija in Francija (skupaj 56
% celotnega obsega) še vedno v veliki meri obvladujejo globalni trg vina
(OIV 2015).
Analiza stanja vinogradništva in vinarstva v Sloveniji
Vinogradniške in vinarske razmere v Sloveniji so odraz tako globalnih
trendov na tem področju kot tudi specifičnih lokalnih okoliščin, ki po-
gojujejo vzgojo vinske trte ter pridelavo grozdja in vina v tem delu sveta.
Pri analizi stanja (in perspektiv) nam je v pomoč predvsem strokovna in
znanstvena literatura agronomsko-enološke stroke s Kmetijskega inštitu-
ta Slovenije (KIS) in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) ter
njenih regionalnih izpostav oziroma zavodov (KGZ), ki tudi zbirajo po-
datke na terenu za potrebe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-
84 hrano (MKGP). V okviru slednjega je vzpostavljen register pridelovalcev
grozdja in vina (RPGV), kjer se zbirajo relevantni podatki o vinogradni-
ških površinah, pridelovalcih in količinah pridelanega grozdja in vina,
a ti žal niso prosto dostopni. Pomagamo si lahko z uradnimi objavami
oziroma poročili MKGP (področje kmetijskih trgov, panoga vino), zlasti
Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. V določeno pomoč so
tudi javno dostopni podatki na spletnem portalu Statističnega urada Re-
publike Slovenije (SURS).
Aktualne vinogradniško-vinarske razmere v Sloveniji dokaj zadovo-
ljivo povzemajo na spletni strani MKGP, kjer lahko izvemo, da je v Slo-
veniji po podatkih iz aerofotoposnetkov slabih 19,3 tisoč ha vinogradov,
medtem ko je v RPGV vpisanih nekaj manj kot 16 tisoč ha vinogradni-
ških površin. Njihov obseg se v zadnjih letih ni bistveno spremenil; po-
vršina vinogradov je naraščala do leta 1996, potem pa je začela polagoma
upadati. V slovenskih vinogradih uspeva 48 sort vinske trte, prevladuje-
jo pa bele sorte, katerih delež se je v obravnavanem obdobju zmanjšal s 76
% na današnjih 69 %. Vinogradi ležijo na strmih legah, kar na eni stra-
ni pomeni izrazito drago pridelavo, na drugi strani pa to omogoča kako-
vosten pridelek grozdja in posledično vina. Delež kakovostnega vina zato
predstavlja kar 70 % pridelave. Pridelki grozdja in vina so bili v posame-
znih letih odvisni predvsem od vremenskih razmer. Nekaj količinsko iz-
redno bogatih letin (1993, 1997, 2000, 2002 in 2007) je dodobra napolni-
lo kleti, kar je vplivalo na povečanje zalog vina in posledično na znižanje
cen grozdja ter vina. Sredi leta 2015 je bilo v RPGV vpisanih že skoraj 30
tisoč pridelovalcev grozdja in vina. V register so prijavili skupaj 46 mio li-
trov vina letnika 2014. Omenjena količina predstavlja uradno evidentira-
no količino vina, ki se v Sloveniji pojavlja na trgu. Poleg te količine je po
