Page 92 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 92
Vinski turizem z geografskim poreklom
pridelava ni registrirana. Razlog za sorazmerno velik del neregistrirane
pridelave (v preteklosti je bil to še večji problem) je deloma v veliki razdro-
bljenosti in posledično neobvezni prijavi, deloma pa tudi v izogibanju pri-
javam s ciljem izogibanja administrativnim postopkom, predvsem pa ob-
davčitvi (MKGP 2015c).
Primerjava med vinorodnimi deželami in okoliši za vinski letnik
2014 (preglednica 8) pokaže na izrazito prevlado belih sort grozdja in
vina v Podravju, obratno pa rdečih (oziroma rdečkastih) sort v Posavju
(predvsem na račun cvička na Dolenjskem). Na Primorskem je, gledano v
celoti, razmerje med belimi in rdečimi sortami grozdja oziroma vina pre-
cej bolj uravnoteženo, pri čemer v Brdih in Vipavski dolini prevladujejo
bela vina, na Krasu in v Slovenski Istri pa rdeča. Hektarski donos (količi-
na pridelanega grozdja na hektar vinogradniške površine) je bil leta 2014
92 zaradi slabših vremenskih razmer nekoliko nižji kot v prejšnjih letih, a
se to ne odraža bistveno v razmerjih po vinorodnih deželah in okoliših.
Z nadpovprečnim donosom odstopa Primorska, kjer moramo izpostavi-
ti daleč najproduktivnejši okoliš v Sloveniji – Goriška brda. V Slovenski
Istri je hektarski donos nižji, kot bi ga pričakovali, celo pod slovenskim
povprečjem. Vzroke lahko iščemo predvsem v prenovi vinogradov, ki še
niso v polni rodnosti in precepljanju trt z malvazijo, ki je zdaj v trendu.
Slovenski vinski trg
Rusjan, Vodovnik Plevnik in Hudoklin (2012) ocenjujejo, da je sta-
nje na trgu z grozdjem, moštom in vinom v Sloveniji zelo problematič-
no. Grozdje je bilo takrat in je še vedno podcenjeno. Pridelava sama po
sebi ni problem, temveč prešibka organiziranost, ki bi povezala pridela-
vo grozdja, kletarjenje vina in trženje, da bi vsak udeleženec v tem proce-
su dobil svoj ustrezni delež.
Po podatkih SURS za tržno leto 2014/15 (začasni podatki objavlje-
ni na spletni strani dne 8. 12. 2015) so bela vina predstavljala 69 % skupne
pridelave vin v Sloveniji, medtem ko je stopnja samooskrbe znašala 80 %
(leto prej je bila nekoliko višja). Glede na kakovostno razdelitev vin so k
skupni pridelavi vin najvišji delež prispevala vina z zaščiteno označbo po-
rekla (ZOP) (72 %), medtem ko je pridelava vina z zaščitenim geograf-
skim poreklom (ZGP) predstavljala 20 %, sortnih in ostalih vin pa skupaj
preostalih 8 % (SURS 2015b).
Potrošnja vin v Sloveniji je v tržnem letu 2014/15 znašala okrog 830
tisoč hektolitrov, od tega je na bela vina odpadlo nekaj več kot 530 tisoč
hektolitrov ali 64 % vse potrošnje vin. Prebivalec Slovenije je v tem letu
popil nekaj več kot 39 litrov vina. V zadnjih treh letih je potrošnja vina na
pridelava ni registrirana. Razlog za sorazmerno velik del neregistrirane
pridelave (v preteklosti je bil to še večji problem) je deloma v veliki razdro-
bljenosti in posledično neobvezni prijavi, deloma pa tudi v izogibanju pri-
javam s ciljem izogibanja administrativnim postopkom, predvsem pa ob-
davčitvi (MKGP 2015c).
Primerjava med vinorodnimi deželami in okoliši za vinski letnik
2014 (preglednica 8) pokaže na izrazito prevlado belih sort grozdja in
vina v Podravju, obratno pa rdečih (oziroma rdečkastih) sort v Posavju
(predvsem na račun cvička na Dolenjskem). Na Primorskem je, gledano v
celoti, razmerje med belimi in rdečimi sortami grozdja oziroma vina pre-
cej bolj uravnoteženo, pri čemer v Brdih in Vipavski dolini prevladujejo
bela vina, na Krasu in v Slovenski Istri pa rdeča. Hektarski donos (količi-
na pridelanega grozdja na hektar vinogradniške površine) je bil leta 2014
92 zaradi slabših vremenskih razmer nekoliko nižji kot v prejšnjih letih, a
se to ne odraža bistveno v razmerjih po vinorodnih deželah in okoliših.
Z nadpovprečnim donosom odstopa Primorska, kjer moramo izpostavi-
ti daleč najproduktivnejši okoliš v Sloveniji – Goriška brda. V Slovenski
Istri je hektarski donos nižji, kot bi ga pričakovali, celo pod slovenskim
povprečjem. Vzroke lahko iščemo predvsem v prenovi vinogradov, ki še
niso v polni rodnosti in precepljanju trt z malvazijo, ki je zdaj v trendu.
Slovenski vinski trg
Rusjan, Vodovnik Plevnik in Hudoklin (2012) ocenjujejo, da je sta-
nje na trgu z grozdjem, moštom in vinom v Sloveniji zelo problematič-
no. Grozdje je bilo takrat in je še vedno podcenjeno. Pridelava sama po
sebi ni problem, temveč prešibka organiziranost, ki bi povezala pridela-
vo grozdja, kletarjenje vina in trženje, da bi vsak udeleženec v tem proce-
su dobil svoj ustrezni delež.
Po podatkih SURS za tržno leto 2014/15 (začasni podatki objavlje-
ni na spletni strani dne 8. 12. 2015) so bela vina predstavljala 69 % skupne
pridelave vin v Sloveniji, medtem ko je stopnja samooskrbe znašala 80 %
(leto prej je bila nekoliko višja). Glede na kakovostno razdelitev vin so k
skupni pridelavi vin najvišji delež prispevala vina z zaščiteno označbo po-
rekla (ZOP) (72 %), medtem ko je pridelava vina z zaščitenim geograf-
skim poreklom (ZGP) predstavljala 20 %, sortnih in ostalih vin pa skupaj
preostalih 8 % (SURS 2015b).
Potrošnja vin v Sloveniji je v tržnem letu 2014/15 znašala okrog 830
tisoč hektolitrov, od tega je na bela vina odpadlo nekaj več kot 530 tisoč
hektolitrov ali 64 % vse potrošnje vin. Prebivalec Slovenije je v tem letu
popil nekaj več kot 39 litrov vina. V zadnjih treh letih je potrošnja vina na
