Page 88 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 88
ski turizem z geografskim poreklom
Preglednica 7: Velikostna struktura in razdrobljenost vinogradniških posesti, Slovenija
(vir podatkov: RPGV, stanje 22. 6. 2015 po MKGP 2015c).
Velikostni razred Površina vinogradov Število pridelovalcev
< 0,1 ha 814 (5 %) 10.994 (37 %)
0,1–0,5 ha 2.997 (20 %) 14.054 (47 %)
0,5–1,0 ha 1.466 (9 %) 2.097 (7 %)
1,0–2,0 ha 1.851 (12 %)
2,0–5,0 ha 2.636 (17 %) 1.321 (5 %)
> 5,0 ha 5.842 (37 %) 860 (3 %)
416 (1 %)
Največje povprečne velikosti vinogradniških površin in gospodarstev
so v primorskih vinorodnih okoliših. Še najmanjše površine so na Krasu
88 (0,71 ha – rahlo zvišanje povprečja v zadnjem obdobju), sledita Slovenska
Istra (zaradi povečanja števila manjših pridelovalcev v letih 2011–2015 se
je opazno znižalo povprečje, ki je padlo pod 1 ha) in Vipavska dolina (ok-
rog 1,2 ha – tudi rahel upad). Izstopa predvsem vinorodni okoliš Gori-
ška brda, kjer vinogradniki obdelujejo povprečno 2,43 ha vinogradov na
kmetijo in kjer se je povprečna velikost najbolj zvišala (preglednica 6).
Splošni problem velikostne strukture in razdrobljenosti vinogradni-
ških posesti v Sloveniji lahko razberemo iz preglednice 7. Načeloma ve-
lja, da so lahko ekonomsko rentabilna tista vinogradniško-vinarska go-
spodarstva, ki pridelujejo vsaj 5 ha vinogradov. Pridelovalcev, ki zadostijo
temu pogoju, je v Sloveniji le 1 %! Določeni premiki k izboljšanju veliko-
stne strukture vinogradov se sicer dogajajo, a so – primerjalno po okoli-
ših – ti procesi najintenzivnejši na območju vinorodnega okoliša Goriška
brda, kjer večina pridelovalcev (62 %) obdeluje več kot 1 ha (večinoma so
to zadružniki Vinske kleti Goriška brda), kar 15 % samostojnih in tržno
usmerjenih vinogradnikov/vinarjev pa obdeluje več kot 5 ha vinogradov
(MKGP 2015c).
Za Slovenijo sta sicer značilna širok trsni izbor in pestrost sort vinske
trte, kar je v veliki meri geografsko in kulturno-zgodovinsko pogojeno.
Sestavo sortimenta narekujejo tudi tržne okoliščine, zato se delež zasto-
panosti posameznih sort z leti spreminja. Že vrsto let je najbolj zastopa-
na sorta v skupni površini slovenskih vinogradov laški rizling (12 %), ven-
dar delež te sorte postopoma upada (Mavrič Štrukelj idr. 2012). Je pa to
prva sorta v obeh okoliših vinorodne dežele Podravje. Refošk (dobrih 8
%) na drugem mestu je glavna sorta Slovenske Istre in Krasa (za vino te-
ran PTP – priznano tradicionalno poimenovanje), medtem ko sta svetov-
ni beli sorti, chardonnay in sauvignon (dobrih 7 % vsaka), prisotni prav v
Preglednica 7: Velikostna struktura in razdrobljenost vinogradniških posesti, Slovenija
(vir podatkov: RPGV, stanje 22. 6. 2015 po MKGP 2015c).
Velikostni razred Površina vinogradov Število pridelovalcev
< 0,1 ha 814 (5 %) 10.994 (37 %)
0,1–0,5 ha 2.997 (20 %) 14.054 (47 %)
0,5–1,0 ha 1.466 (9 %) 2.097 (7 %)
1,0–2,0 ha 1.851 (12 %)
2,0–5,0 ha 2.636 (17 %) 1.321 (5 %)
> 5,0 ha 5.842 (37 %) 860 (3 %)
416 (1 %)
Največje povprečne velikosti vinogradniških površin in gospodarstev
so v primorskih vinorodnih okoliših. Še najmanjše površine so na Krasu
88 (0,71 ha – rahlo zvišanje povprečja v zadnjem obdobju), sledita Slovenska
Istra (zaradi povečanja števila manjših pridelovalcev v letih 2011–2015 se
je opazno znižalo povprečje, ki je padlo pod 1 ha) in Vipavska dolina (ok-
rog 1,2 ha – tudi rahel upad). Izstopa predvsem vinorodni okoliš Gori-
ška brda, kjer vinogradniki obdelujejo povprečno 2,43 ha vinogradov na
kmetijo in kjer se je povprečna velikost najbolj zvišala (preglednica 6).
Splošni problem velikostne strukture in razdrobljenosti vinogradni-
ških posesti v Sloveniji lahko razberemo iz preglednice 7. Načeloma ve-
lja, da so lahko ekonomsko rentabilna tista vinogradniško-vinarska go-
spodarstva, ki pridelujejo vsaj 5 ha vinogradov. Pridelovalcev, ki zadostijo
temu pogoju, je v Sloveniji le 1 %! Določeni premiki k izboljšanju veliko-
stne strukture vinogradov se sicer dogajajo, a so – primerjalno po okoli-
ših – ti procesi najintenzivnejši na območju vinorodnega okoliša Goriška
brda, kjer večina pridelovalcev (62 %) obdeluje več kot 1 ha (večinoma so
to zadružniki Vinske kleti Goriška brda), kar 15 % samostojnih in tržno
usmerjenih vinogradnikov/vinarjev pa obdeluje več kot 5 ha vinogradov
(MKGP 2015c).
Za Slovenijo sta sicer značilna širok trsni izbor in pestrost sort vinske
trte, kar je v veliki meri geografsko in kulturno-zgodovinsko pogojeno.
Sestavo sortimenta narekujejo tudi tržne okoliščine, zato se delež zasto-
panosti posameznih sort z leti spreminja. Že vrsto let je najbolj zastopa-
na sorta v skupni površini slovenskih vinogradov laški rizling (12 %), ven-
dar delež te sorte postopoma upada (Mavrič Štrukelj idr. 2012). Je pa to
prva sorta v obeh okoliših vinorodne dežele Podravje. Refošk (dobrih 8
%) na drugem mestu je glavna sorta Slovenske Istre in Krasa (za vino te-
ran PTP – priznano tradicionalno poimenovanje), medtem ko sta svetov-
ni beli sorti, chardonnay in sauvignon (dobrih 7 % vsaka), prisotni prav v
