Page 89 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 89
liza vinogradniško-vinarske pridelave in vinskega trga
Slika 22: Zastopanost sort vinske trte (v %) v skupni površini vinogradov (v ha), Slovenija, 89
stanje na 5. 6. 2015 (vir podatkov: RPGV po KGZ 2015).
vseh vinorodnih okoliših Slovenije, a nista nikjer vodilni. Istrska malva-
zija je v zadnjih letih postala precej priljubljena in se je povzpela na peto
mesto s 5,6 % (je druga sorta po zastopanosti v Slovenski Istri kot tudi na
Krasu, v Vipavski dolini pa je tretja). Žametovka (dobrih 5 %) je vodilna
sorta v Posavju, zlasti v vinorodnih okoliših Bizeljsko-Sremič (kot glavna
sorta za zaščiteno vino rdeči bizeljčan PTP) in Dolenjska (kot glavna sor-
ta za zaščiteno vino cviček PTP). V letu 2015 je presegla 5-odstotni delež
le še sorta merlot, ki je vodilna sorta vinorodnega okoliša Vipavska doli-
na in prva rdeča sorta v vinorodnem okolišu Goriška brda (KGZ 2015).
Pridelava grozdja in vina
Trend pridelave grozdja v Sloveniji kaže na rahel upad v zadnjih 15 letih,
čeprav na obseg pridelka seveda vplivajo tudi (ali predvsem) vremenske
razmere v posameznem letu. Prevladuje pridelava belega grozdja (dobri
dve tretjini skupnega pridelka).
Letna količina pridelanega grozdja v povprečju znaša okrog 110 ti-
soč ton, v zadnjih nekaj letih pa je ta količina pod 100 tisoč ton (slika 23).
Žal ni dostopnih podatkov, iz katerih bi bila razvidna pridelava po tipu
grozdja (namizno, sušeno, za sokove oziroma druge vmesne proizvode ali
vino). V nadaljevanju analiziramo prijavljen pridelek vina v RPGV.
Podobno kot za pridelavo grozdja ugotavljamo sorazmeren upad koli-
čine pridelanega (registriranega) vina (slika 24), kar sovpada s količinami
pridelanega grozdja v posameznih letih. Poleg specifičnih naravnih dano-
sti (naklon pobočij, sortiment, bolezni itd.), ki vplivajo na količino pri-
Slika 22: Zastopanost sort vinske trte (v %) v skupni površini vinogradov (v ha), Slovenija, 89
stanje na 5. 6. 2015 (vir podatkov: RPGV po KGZ 2015).
vseh vinorodnih okoliših Slovenije, a nista nikjer vodilni. Istrska malva-
zija je v zadnjih letih postala precej priljubljena in se je povzpela na peto
mesto s 5,6 % (je druga sorta po zastopanosti v Slovenski Istri kot tudi na
Krasu, v Vipavski dolini pa je tretja). Žametovka (dobrih 5 %) je vodilna
sorta v Posavju, zlasti v vinorodnih okoliših Bizeljsko-Sremič (kot glavna
sorta za zaščiteno vino rdeči bizeljčan PTP) in Dolenjska (kot glavna sor-
ta za zaščiteno vino cviček PTP). V letu 2015 je presegla 5-odstotni delež
le še sorta merlot, ki je vodilna sorta vinorodnega okoliša Vipavska doli-
na in prva rdeča sorta v vinorodnem okolišu Goriška brda (KGZ 2015).
Pridelava grozdja in vina
Trend pridelave grozdja v Sloveniji kaže na rahel upad v zadnjih 15 letih,
čeprav na obseg pridelka seveda vplivajo tudi (ali predvsem) vremenske
razmere v posameznem letu. Prevladuje pridelava belega grozdja (dobri
dve tretjini skupnega pridelka).
Letna količina pridelanega grozdja v povprečju znaša okrog 110 ti-
soč ton, v zadnjih nekaj letih pa je ta količina pod 100 tisoč ton (slika 23).
Žal ni dostopnih podatkov, iz katerih bi bila razvidna pridelava po tipu
grozdja (namizno, sušeno, za sokove oziroma druge vmesne proizvode ali
vino). V nadaljevanju analiziramo prijavljen pridelek vina v RPGV.
Podobno kot za pridelavo grozdja ugotavljamo sorazmeren upad koli-
čine pridelanega (registriranega) vina (slika 24), kar sovpada s količinami
pridelanega grozdja v posameznih letih. Poleg specifičnih naravnih dano-
sti (naklon pobočij, sortiment, bolezni itd.), ki vplivajo na količino pri-
