Page 87 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 87
Analiza vinogradniško-vinarske pridelave in vinskega trga 87
trta in vino nedvomno predstavljata pomemben del slovenske kulturne
dediščine in identitete naroda, zato je povsem na mestu poziv k strateške-
mu ukrepanju (Mavrič Štrukelj idr. 2012).
Mavrič Štrukelj idr. (2012) že za leto 2011 ugotavljajo, da se je število
vinogradnikov (27.802) povečalo v primerjavi z letom 2007, prav tako se
je v enakem obdobju povečalo tudi število vinogradov, ki je leta 2011 zna-
šalo 46.420. Trend povečanja števila vinogradnikov (na 29.762) in vino-
gradov (na 49.433) se očitno nadaljuje tudi v zadnjem štiriletnem obdob-
ju (2011–2015, preglednica 6). Vzrok ostaja isti: k povečanju so prispevali
zlasti mali pridelovalci, ki so se v zadnjih letih vpisali v RPGV.
Na podlagi povprečne površine vinogradov na pridelovalca sklepa-
mo o intenzivnosti vinogradniške pridelave ter o tržni oziroma ljubitelj-
sko naravnani pridelavi grozdja in vina. Slovensko povprečje za leto 2015
znaša 0,53 ha, leta 2011 pa je bilo 0,57 ha (preglednica 6). Mavrič Štrukelj
idr. (2012) navajajo podatke še za leti 2007 (0,61 ha) in 2001 (0,7 ha). Pov-
prečje se je zniževalo v vseh treh vinorodnih deželah (razen v Posavju, kjer
je v obdobju zadnjih štirih let povprečje enako), predvsem zaradi manjših
pridelovalcev, ki pred leti še niso bili vpisani v RPGV. Po drugi strani pa
je prišlo do drobljenja posesti večine strnjenih vinogradniških komplek-
sov iz preteklega obdobja (Mavrič Štrukelj idr. 2012).
Primerjava med deželami in okoliši pokaže precejšnje razlike v pov-
prečni površini vinogradov na pridelovalca. Gledano po vinorodnih de-
želah najmanjšo povprečno površino vinogradov obdelujejo vinogradni-
ki iz Posavja (0,25 ha), nekoliko večjo vinogradniki iz vinorodne dežele
Podravje (0,49 ha), največjo pa vinogradniki Primorske (1,21 ha). Po vi-
norodnih okoliših so povprečne površine vinogradov na vinogradnika
najmanjše v Prekmurju (0,20 ha), le za malenkost večje pa na Dolenjskem
(0,21 ha) in v Beli krajini (0,24 ha), kjer se je povprečje celo malce zvišalo.
Omenjenim sledi vinorodni okoliš Bizeljsko-Sremič, kjer povprečna veli-
kost ne presega 0,4 ha. V Štajerski Sloveniji je povprečna površina vino-
gradov na vinogradnika padla pod 0,6 ha (preglednica 6).
Vzroki za izredno razdrobljeno posestno strukturo v vzhodnem delu
Slovenije so po mnenju stroke zgodovinski, del tradicije, dedovanja ipd.,
zato naj bi bili vinogradniki na svoje vinograde tudi precej navezani in
naj ne bi bilo strahu glede njihovega opuščanja in pospešenega zaraščanja.
So pa visoki stroški vzdrževanja malih, po večini strmih vinogradov sicer
precejšnja težava (Mavrič Štrukelj idr. 2012).
Po podatkih RPGV je v obeh celinskih vinorodnih deželah in njunih
vinorodnih okoliših več kot 90 % pridelovalcev, ki obdelujejo manj kot 1
ha vinogradov (MKGP 2015c).
trta in vino nedvomno predstavljata pomemben del slovenske kulturne
dediščine in identitete naroda, zato je povsem na mestu poziv k strateške-
mu ukrepanju (Mavrič Štrukelj idr. 2012).
Mavrič Štrukelj idr. (2012) že za leto 2011 ugotavljajo, da se je število
vinogradnikov (27.802) povečalo v primerjavi z letom 2007, prav tako se
je v enakem obdobju povečalo tudi število vinogradov, ki je leta 2011 zna-
šalo 46.420. Trend povečanja števila vinogradnikov (na 29.762) in vino-
gradov (na 49.433) se očitno nadaljuje tudi v zadnjem štiriletnem obdob-
ju (2011–2015, preglednica 6). Vzrok ostaja isti: k povečanju so prispevali
zlasti mali pridelovalci, ki so se v zadnjih letih vpisali v RPGV.
Na podlagi povprečne površine vinogradov na pridelovalca sklepa-
mo o intenzivnosti vinogradniške pridelave ter o tržni oziroma ljubitelj-
sko naravnani pridelavi grozdja in vina. Slovensko povprečje za leto 2015
znaša 0,53 ha, leta 2011 pa je bilo 0,57 ha (preglednica 6). Mavrič Štrukelj
idr. (2012) navajajo podatke še za leti 2007 (0,61 ha) in 2001 (0,7 ha). Pov-
prečje se je zniževalo v vseh treh vinorodnih deželah (razen v Posavju, kjer
je v obdobju zadnjih štirih let povprečje enako), predvsem zaradi manjših
pridelovalcev, ki pred leti še niso bili vpisani v RPGV. Po drugi strani pa
je prišlo do drobljenja posesti večine strnjenih vinogradniških komplek-
sov iz preteklega obdobja (Mavrič Štrukelj idr. 2012).
Primerjava med deželami in okoliši pokaže precejšnje razlike v pov-
prečni površini vinogradov na pridelovalca. Gledano po vinorodnih de-
želah najmanjšo povprečno površino vinogradov obdelujejo vinogradni-
ki iz Posavja (0,25 ha), nekoliko večjo vinogradniki iz vinorodne dežele
Podravje (0,49 ha), največjo pa vinogradniki Primorske (1,21 ha). Po vi-
norodnih okoliših so povprečne površine vinogradov na vinogradnika
najmanjše v Prekmurju (0,20 ha), le za malenkost večje pa na Dolenjskem
(0,21 ha) in v Beli krajini (0,24 ha), kjer se je povprečje celo malce zvišalo.
Omenjenim sledi vinorodni okoliš Bizeljsko-Sremič, kjer povprečna veli-
kost ne presega 0,4 ha. V Štajerski Sloveniji je povprečna površina vino-
gradov na vinogradnika padla pod 0,6 ha (preglednica 6).
Vzroki za izredno razdrobljeno posestno strukturo v vzhodnem delu
Slovenije so po mnenju stroke zgodovinski, del tradicije, dedovanja ipd.,
zato naj bi bili vinogradniki na svoje vinograde tudi precej navezani in
naj ne bi bilo strahu glede njihovega opuščanja in pospešenega zaraščanja.
So pa visoki stroški vzdrževanja malih, po večini strmih vinogradov sicer
precejšnja težava (Mavrič Štrukelj idr. 2012).
Po podatkih RPGV je v obeh celinskih vinorodnih deželah in njunih
vinorodnih okoliših več kot 90 % pridelovalcev, ki obdelujejo manj kot 1
ha vinogradov (MKGP 2015c).
