Page 90 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 90
Tanja Planinc in Zorana Medaric´
Omenjen je bil tudi vidik trajnosti, dolgorocˇnih ucˇinkov, ki se tudi
v teoriji nelocˇljivo povezuje z vprašanjem družbene odgovornosti.
Na eni strani, ko pomisliš na družbeno odgovorno, pomisliš na
dolgorocˇne vidike, enako pri trajnostnem razvoju, pomisliš na
ljudi, na okolje, enako pri družbeni odgovornosti. Ta dva vidika
se precej mešata. [Strokovnjakinja]
S tem v povezavi v enem izmed hotelov kot izhodišcˇe za uveljavlja-
nje svojih odgovornih praks izpostavljajo tri stebre: vprašanje zdrav-
ja in varnosti, družbe in etike ter naravnega okolja.
Hm, katere vidike vkljucˇuje? V naši družbi smo izpostavili tri ste-
bre. Prvi steber je zdravje in varnost tako gostov kot zaposlenih,
90 drugi steber je družba in etika, tretji pa naravno okolje. Tukaj je
jedro in išcˇemo potencialne priložnosti, kjer lahko sodelujemo
po svojih poslovnih zmožnostih. [Predstavnica hotela 2]
Pri opredeljevanju družbene odgovornosti je lokalna skupnost po-
gosto izpostavljena kot tisti deležnik, do katerega naj bi bila hotelska
podjetja odgovorna. Med ostalimi deležniki so omenjeni gostje in za-
posleni, v smislu usklajevanja oziroma prilagajanja njihovim potre-
bam pa tudi ustreznega financˇnega ovrednotenja opravljenega dela.
[Je to torej tudi odgovornost do gostov?] Do gostov, do zaposle-
nih. Lepo je, ko ti kdo v trgovini recˇe: »Pri vas pa vse štima.« To
je zame družbena odgovornost. Ko to kdo recˇe, potem je to to. Si
na pravi poti. [Predstavnik hostla]
Predvsem to, da je zdravo razmerje med tem, kar da zaposleni,
in tem, kar daš ti, se pravi, da zacˇutiš tudi njegove potrebe. [. . .]
V teh osmih mesecih, ko hocˇeš nekaj narediti, ko je sezona, ra-
zumeš tudi delavca, zaposlenega na drugi strani. Omogocˇiš mu,
recimo, proste dneve in se poskušaš kljub povecˇanemu obsegu
dela prilagoditi njegovim potrebam. To pomeni, da ga poslušaš
in razumeš, da se pogovarjaš z njim in potem vidiš, kje je še ma-
nevrski prostor, da se potem prilagodiš, vidiš, ali potrebuješ do-
datne zaposlene ali ne in tako naprej. [. . .] Potem je tudi financˇni
vidik, da tisto, kar se oddela, da je tudi motivacija in stimulacija
ter se to v teh mesecih tudi pozna. [Predstavnica hotela]
Hotelska podjetja so lahko družbeno odgovorna tudi z zagota-
vljanjem dobrega placˇila svojim zaposlenim. Po mojem mnenju
Omenjen je bil tudi vidik trajnosti, dolgorocˇnih ucˇinkov, ki se tudi
v teoriji nelocˇljivo povezuje z vprašanjem družbene odgovornosti.
Na eni strani, ko pomisliš na družbeno odgovorno, pomisliš na
dolgorocˇne vidike, enako pri trajnostnem razvoju, pomisliš na
ljudi, na okolje, enako pri družbeni odgovornosti. Ta dva vidika
se precej mešata. [Strokovnjakinja]
S tem v povezavi v enem izmed hotelov kot izhodišcˇe za uveljavlja-
nje svojih odgovornih praks izpostavljajo tri stebre: vprašanje zdrav-
ja in varnosti, družbe in etike ter naravnega okolja.
Hm, katere vidike vkljucˇuje? V naši družbi smo izpostavili tri ste-
bre. Prvi steber je zdravje in varnost tako gostov kot zaposlenih,
90 drugi steber je družba in etika, tretji pa naravno okolje. Tukaj je
jedro in išcˇemo potencialne priložnosti, kjer lahko sodelujemo
po svojih poslovnih zmožnostih. [Predstavnica hotela 2]
Pri opredeljevanju družbene odgovornosti je lokalna skupnost po-
gosto izpostavljena kot tisti deležnik, do katerega naj bi bila hotelska
podjetja odgovorna. Med ostalimi deležniki so omenjeni gostje in za-
posleni, v smislu usklajevanja oziroma prilagajanja njihovim potre-
bam pa tudi ustreznega financˇnega ovrednotenja opravljenega dela.
[Je to torej tudi odgovornost do gostov?] Do gostov, do zaposle-
nih. Lepo je, ko ti kdo v trgovini recˇe: »Pri vas pa vse štima.« To
je zame družbena odgovornost. Ko to kdo recˇe, potem je to to. Si
na pravi poti. [Predstavnik hostla]
Predvsem to, da je zdravo razmerje med tem, kar da zaposleni,
in tem, kar daš ti, se pravi, da zacˇutiš tudi njegove potrebe. [. . .]
V teh osmih mesecih, ko hocˇeš nekaj narediti, ko je sezona, ra-
zumeš tudi delavca, zaposlenega na drugi strani. Omogocˇiš mu,
recimo, proste dneve in se poskušaš kljub povecˇanemu obsegu
dela prilagoditi njegovim potrebam. To pomeni, da ga poslušaš
in razumeš, da se pogovarjaš z njim in potem vidiš, kje je še ma-
nevrski prostor, da se potem prilagodiš, vidiš, ali potrebuješ do-
datne zaposlene ali ne in tako naprej. [. . .] Potem je tudi financˇni
vidik, da tisto, kar se oddela, da je tudi motivacija in stimulacija
ter se to v teh mesecih tudi pozna. [Predstavnica hotela]
Hotelska podjetja so lahko družbeno odgovorna tudi z zagota-
vljanjem dobrega placˇila svojim zaposlenim. Po mojem mnenju
