Page 91 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 91
Družbena odgovornost 91
bi bili posledicˇno ljudje tudi manj nastrojeni proti turizmu kot
gospodarski dejavnosti. [Predstavnik obcˇine]
Strokovnjakinja s podrocˇja turizma je za izhodišcˇe razmišljanja
vzela Carollovo štiridimenzionalno opredelitev družbene odgovor-
nosti podjetij, pri cˇemer ravni družbene odgovornosti razdeli na pro-
stovoljni in neprostovoljni del. Slednji naj bi bil temelj zdravega de-
lovanja vsakega podjetja – ekonomska ucˇinkovitost in upoštevanje
zakonodajne regulative.
Presenecˇena sem bila, da sta dve ravni družbene odgovornosti,
ki nista prostovoljni, da ju definicijsko razumemo kot prosto-
voljni in neprostovoljni del. In šele po tem prideš do tiste pro-
stovoljne, za katero sem jaz ves cˇas mislila, da je družbena odgo-
vornost, ko presežeš ta kratkorocˇni profit, motiv in gledaš v lo-
kalno skupnost in poskušaš financirati ali sofinancirati nogome-
tni klub v Izoli, poskušaš socialno ogroženega vzeti v svoj hotel.
Jaz sem si kot družbeno odgovornost predstavljala ta del odgo-
vornosti. Po prebranem pa sem navdušena nad tem – pa nisem
ekonomist –, da je ona v svojih temeljih obvezna. In ta temelja,
minimalni zahtevi, sta ekonomska ucˇinkovitost in zakonodaja,
ki jo je treba upoštevati. [Strokovnjakinja]
Spreminjanje družbene odgovornosti hotelskih podjetij skozi cˇas
Kontekst, v katerem je bila opravljena raziskava, je specificˇen, saj ga
je v preteklosti zaznamoval socialisticˇni družbeni sistem. Zanj so bile
znacˇilne vrednote, ki so zagovarjale družbeno odgovornost podjetij,
kar pa se je s prehodom na tržni sistem spremenilo. To pomeni, da je
manj vlaganja v okolje, v dejavnosti društev in druge aktivnosti.
Saj pravim, tega je zdaj bistveno manj, ker so podjetja manj
družbeno odgovorna. V te zadeve pa je treba investirati, treba
je obnavljati. Zato je zelo veliko podjetij vse to opustilo. [Pred-
stavnik turisticˇnega združenja]
Ni ga. Ni ga. [vlaganja v lokalno skupnost] Danes, kdorkoli . . .
To bi bilo mogocˇe zanimivo vprašati še eno ciljno skupino: dru-
štva. Društva, ki so vcˇasih živela od tega. xxx je dal 500 evrov,
xxx je dal 1.000 evrov, nekdo drug je dal 700 evrov in so imela
letno kvoto, da so lahko nekaj naredila. Danes dobiti 100 evrov
od podjetja kot donacijo, cˇe ni ravno tvoj bratranec po prvem
kolenu ali brat, je težko. Zelo, zelo, zelo težko. [Strokovnjak]
bi bili posledicˇno ljudje tudi manj nastrojeni proti turizmu kot
gospodarski dejavnosti. [Predstavnik obcˇine]
Strokovnjakinja s podrocˇja turizma je za izhodišcˇe razmišljanja
vzela Carollovo štiridimenzionalno opredelitev družbene odgovor-
nosti podjetij, pri cˇemer ravni družbene odgovornosti razdeli na pro-
stovoljni in neprostovoljni del. Slednji naj bi bil temelj zdravega de-
lovanja vsakega podjetja – ekonomska ucˇinkovitost in upoštevanje
zakonodajne regulative.
Presenecˇena sem bila, da sta dve ravni družbene odgovornosti,
ki nista prostovoljni, da ju definicijsko razumemo kot prosto-
voljni in neprostovoljni del. In šele po tem prideš do tiste pro-
stovoljne, za katero sem jaz ves cˇas mislila, da je družbena odgo-
vornost, ko presežeš ta kratkorocˇni profit, motiv in gledaš v lo-
kalno skupnost in poskušaš financirati ali sofinancirati nogome-
tni klub v Izoli, poskušaš socialno ogroženega vzeti v svoj hotel.
Jaz sem si kot družbeno odgovornost predstavljala ta del odgo-
vornosti. Po prebranem pa sem navdušena nad tem – pa nisem
ekonomist –, da je ona v svojih temeljih obvezna. In ta temelja,
minimalni zahtevi, sta ekonomska ucˇinkovitost in zakonodaja,
ki jo je treba upoštevati. [Strokovnjakinja]
Spreminjanje družbene odgovornosti hotelskih podjetij skozi cˇas
Kontekst, v katerem je bila opravljena raziskava, je specificˇen, saj ga
je v preteklosti zaznamoval socialisticˇni družbeni sistem. Zanj so bile
znacˇilne vrednote, ki so zagovarjale družbeno odgovornost podjetij,
kar pa se je s prehodom na tržni sistem spremenilo. To pomeni, da je
manj vlaganja v okolje, v dejavnosti društev in druge aktivnosti.
Saj pravim, tega je zdaj bistveno manj, ker so podjetja manj
družbeno odgovorna. V te zadeve pa je treba investirati, treba
je obnavljati. Zato je zelo veliko podjetij vse to opustilo. [Pred-
stavnik turisticˇnega združenja]
Ni ga. Ni ga. [vlaganja v lokalno skupnost] Danes, kdorkoli . . .
To bi bilo mogocˇe zanimivo vprašati še eno ciljno skupino: dru-
štva. Društva, ki so vcˇasih živela od tega. xxx je dal 500 evrov,
xxx je dal 1.000 evrov, nekdo drug je dal 700 evrov in so imela
letno kvoto, da so lahko nekaj naredila. Danes dobiti 100 evrov
od podjetja kot donacijo, cˇe ni ravno tvoj bratranec po prvem
kolenu ali brat, je težko. Zelo, zelo, zelo težko. [Strokovnjak]
