Page 92 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 92
Tanja Planinc in Zorana Medaric´
In to so v preteklosti podjetja vedno pocˇela in so vedno vlagala v
kraje. Financˇno so podpirala lokalna društva: balinarsko, keglja-
ško in tako naprej. Vzdrževala so površine, ki so bile namenjene
javnosti, se pravi gostom, a so bile odprte tudi za javnost. Da ne
govorimo o casinoju, ki je zgradil polovico . . . se pravi, je vracˇal
nazaj v širšo skupnost. Od urejanja cestnih površin do donacij,
recimo rešilnih avtomobilov za bolnico Izola, mamografov, ne
vem kaj še vse. Dobicˇek ni ostajal v podjetju, ampak se je vracˇal
v družbo. [Strokovnjak]
V preteklosti je bil socializem in je bilo drugacˇe. Je bilo veliko
društev, ki so jih razlicˇna podjetja bistveno bolj financirala. Zdaj
je teh sredstev, cˇe pogledamo razpise, ki jih gledam za svoje dru-
92 štvo, bistveno manj . . . Luka Koper, ki ima program »Živeti s pri-
stanišcˇem«, nekaj pomaga. Banka Koper, ki daje po 50, 100 evrov,
cˇe zaprosiš. Ampak drugacˇe . . . [Predstavnik Turisticˇnega zdru-
ženja]
Po drugi strani se izpostavlja, da postaja družbena odgovornost
(ponovno) vse pomembnejši pojem. Vprašanje pa je, koliko gre zgolj
za nekaj modernega, aktualnega oziroma za marketinško strategijo,
na kar opozarjajo kriticˇni pogledi na družbeno odgovornost, ki jih
predstavljamo v nadaljevanju.
Družbena odgovornost je bila del vsakega podjetja, društva, zve-
ze. To je bila vrednota. Sistemska vrednota. Potem se mi pa zdi,
da ko smo prišli v tržni sistem, je bilo treba vse to požagat, ker
tržni sistem deluje po tržni logiki in na trgu se bodo vse stvari
uredile. Trg bo vse rešil. To seveda ni res. In do tega smo prišli, da
to ni res. In zdaj spet prihaja družbena odgovornost kot odgovor
na neuspeh trga in regulacije, ki naj bi jo trg naredil. [Strokov-
njakinja]
Jaz bi rekla tako, cˇedalje pomembnejša. Uveljavlja se. S tem, ko
se kopicˇijo aktivnosti, merimo, spremljamo, objavljamo od leta
2012 dalje. Tega se kar precej nabere. Zdaj ko imamo jasno zacˇr-
tane stebre, imamo aktivnosti razdeljene na te stebre. Tako ve-
mo, v kakšno smer gremo, katere projekte podpiramo, kako se ti
projekti skladajo z našo poslovno politiko na tem podrocˇju druž-
bene odgovornosti. [Predstavnica hotela 2]
In to so v preteklosti podjetja vedno pocˇela in so vedno vlagala v
kraje. Financˇno so podpirala lokalna društva: balinarsko, keglja-
ško in tako naprej. Vzdrževala so površine, ki so bile namenjene
javnosti, se pravi gostom, a so bile odprte tudi za javnost. Da ne
govorimo o casinoju, ki je zgradil polovico . . . se pravi, je vracˇal
nazaj v širšo skupnost. Od urejanja cestnih površin do donacij,
recimo rešilnih avtomobilov za bolnico Izola, mamografov, ne
vem kaj še vse. Dobicˇek ni ostajal v podjetju, ampak se je vracˇal
v družbo. [Strokovnjak]
V preteklosti je bil socializem in je bilo drugacˇe. Je bilo veliko
društev, ki so jih razlicˇna podjetja bistveno bolj financirala. Zdaj
je teh sredstev, cˇe pogledamo razpise, ki jih gledam za svoje dru-
92 štvo, bistveno manj . . . Luka Koper, ki ima program »Živeti s pri-
stanišcˇem«, nekaj pomaga. Banka Koper, ki daje po 50, 100 evrov,
cˇe zaprosiš. Ampak drugacˇe . . . [Predstavnik Turisticˇnega zdru-
ženja]
Po drugi strani se izpostavlja, da postaja družbena odgovornost
(ponovno) vse pomembnejši pojem. Vprašanje pa je, koliko gre zgolj
za nekaj modernega, aktualnega oziroma za marketinško strategijo,
na kar opozarjajo kriticˇni pogledi na družbeno odgovornost, ki jih
predstavljamo v nadaljevanju.
Družbena odgovornost je bila del vsakega podjetja, društva, zve-
ze. To je bila vrednota. Sistemska vrednota. Potem se mi pa zdi,
da ko smo prišli v tržni sistem, je bilo treba vse to požagat, ker
tržni sistem deluje po tržni logiki in na trgu se bodo vse stvari
uredile. Trg bo vse rešil. To seveda ni res. In do tega smo prišli, da
to ni res. In zdaj spet prihaja družbena odgovornost kot odgovor
na neuspeh trga in regulacije, ki naj bi jo trg naredil. [Strokov-
njakinja]
Jaz bi rekla tako, cˇedalje pomembnejša. Uveljavlja se. S tem, ko
se kopicˇijo aktivnosti, merimo, spremljamo, objavljamo od leta
2012 dalje. Tega se kar precej nabere. Zdaj ko imamo jasno zacˇr-
tane stebre, imamo aktivnosti razdeljene na te stebre. Tako ve-
mo, v kakšno smer gremo, katere projekte podpiramo, kako se ti
projekti skladajo z našo poslovno politiko na tem podrocˇju druž-
bene odgovornosti. [Predstavnica hotela 2]
