Page 97 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 97
Družbena odgovornost 97
Kljub zgoraj izpostavljenim izzivom sodelovanje že obstaja.
Z obcˇino ogromno sodelujemo. [Predstavnica hotela]
Z lokalno turisticˇno organizacijo sodelujemo zelo intenzivno in
konstruktivno. Tu je pa res simbioza na zelo visoki ravni. [Pred-
stavnica hotela 3]
Jaz mislim, da sodelujemo zelo, zelo dobro. Podjetje v lokalni
skupnosti še vedno uživa velik ugled. Moramo vedeti, da smo
pomemben zaposlovalec v tem okolju in dajemo vse, kar se le
da . . . Še vedno pa vcˇasih pogrešamo malo vecˇ razumevanja s
strani upravnih služb ter korektnega in vizionarskega sodelova-
nja s strani obcˇine in odlocˇevalcev v okolju. Tam pa smo majhni.
[Predstavnica hotela 3]
Vzroki slabšega sodelovanja hotelskih podjetij z okoljem
Cˇ eprav sodelovanje obstaja, je na tem podrocˇju še veliko možnosti
za izboljšave. Kje so vzroki slabšega sodelovanja hotelskih podjetij
z okoljem? Pomemben vzrok deležniki vidijo v lastništvu hotelskih
podjetij. Tuji lastniki, ki slabše poznajo znacˇilnosti lokalnega okolja,
oziroma lastniki, ki niso strateško usmerjeni v lokalno okolje, so do
njega manj odgovorni, vanj ne vtisnejo svojega pecˇata in se ne pove-
zujejo. Prav tako problematicˇno je pogosto menjavanje lastništva.
Biti lokalni player po moje pomeni vecˇjo verjetnost za višjo sto-
pnjo družbene odgovornosti. In obratno, bolj kot si oddaljen,
tam na Kitajskem dalecˇ od ocˇi, dalecˇ od srca, mislim, da gre
po tej logiki tudi družbena odgovornost. [Strokovnjakinja]
Pa bom najprej izpostavila slabo prakso portoroškega hotela,
kjer je lastnik tujec, Hrvat. Udejanja to, kar hocˇe družbena od-
govornost preprecˇiti: popolno odsotnost za zadeve in probleme
ter lokalno skupnost kot tako. Gre za povsem kratkorocˇni vidik,
strategijo zniževanja stroškov, ki ji je podrejeno celotno poslova-
nje podjetja. [Strokovnjakinja]
Morda je problem tudi v tem, da so dolocˇena podjetja – ne vsa – v
lasti tujcev. In potem je težko pristopiti, saj tujci ne razumejo, se
držijo zase in tako naprej. Prepricˇana sem, da je za sodelovanje
še ogromno manevrskega prostora. Še vedno se vsak drži prevecˇ
zase. [Predstavnica hotela]
Kljub zgoraj izpostavljenim izzivom sodelovanje že obstaja.
Z obcˇino ogromno sodelujemo. [Predstavnica hotela]
Z lokalno turisticˇno organizacijo sodelujemo zelo intenzivno in
konstruktivno. Tu je pa res simbioza na zelo visoki ravni. [Pred-
stavnica hotela 3]
Jaz mislim, da sodelujemo zelo, zelo dobro. Podjetje v lokalni
skupnosti še vedno uživa velik ugled. Moramo vedeti, da smo
pomemben zaposlovalec v tem okolju in dajemo vse, kar se le
da . . . Še vedno pa vcˇasih pogrešamo malo vecˇ razumevanja s
strani upravnih služb ter korektnega in vizionarskega sodelova-
nja s strani obcˇine in odlocˇevalcev v okolju. Tam pa smo majhni.
[Predstavnica hotela 3]
Vzroki slabšega sodelovanja hotelskih podjetij z okoljem
Cˇ eprav sodelovanje obstaja, je na tem podrocˇju še veliko možnosti
za izboljšave. Kje so vzroki slabšega sodelovanja hotelskih podjetij
z okoljem? Pomemben vzrok deležniki vidijo v lastništvu hotelskih
podjetij. Tuji lastniki, ki slabše poznajo znacˇilnosti lokalnega okolja,
oziroma lastniki, ki niso strateško usmerjeni v lokalno okolje, so do
njega manj odgovorni, vanj ne vtisnejo svojega pecˇata in se ne pove-
zujejo. Prav tako problematicˇno je pogosto menjavanje lastništva.
Biti lokalni player po moje pomeni vecˇjo verjetnost za višjo sto-
pnjo družbene odgovornosti. In obratno, bolj kot si oddaljen,
tam na Kitajskem dalecˇ od ocˇi, dalecˇ od srca, mislim, da gre
po tej logiki tudi družbena odgovornost. [Strokovnjakinja]
Pa bom najprej izpostavila slabo prakso portoroškega hotela,
kjer je lastnik tujec, Hrvat. Udejanja to, kar hocˇe družbena od-
govornost preprecˇiti: popolno odsotnost za zadeve in probleme
ter lokalno skupnost kot tako. Gre za povsem kratkorocˇni vidik,
strategijo zniževanja stroškov, ki ji je podrejeno celotno poslova-
nje podjetja. [Strokovnjakinja]
Morda je problem tudi v tem, da so dolocˇena podjetja – ne vsa – v
lasti tujcev. In potem je težko pristopiti, saj tujci ne razumejo, se
držijo zase in tako naprej. Prepricˇana sem, da je za sodelovanje
še ogromno manevrskega prostora. Še vedno se vsak drži prevecˇ
zase. [Predstavnica hotela]
