Page 101 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 101
žbena odgovornost
hotel organizira nordijsko hojo. Destinacija je tista, kjer se do- 101
gajajo atrakcije, ne pa hotel [poudarjeno] ali posamezen ponu-
dnik. [Strokovnjakinja]
Sodelovanje bi bilo pomembno tudi pri izkorišcˇanju potencialov
destinacije, zlasti v cˇasu izven osrednje turisticˇne sezone. Zaradi se-
zonskega znacˇaja turizma v Obcˇini Piran je dobro sodelovanje na
tem podrocˇju kljucˇno pri oblikovanju ponudbe skozi vse leto. Stro-
kovnjak je nasploh kriticˇen do aktualne ponudbe za goste na desti-
naciji: trgovske, kulinaricˇno-gastronomske in kulturne; ta bi gostu
na destinaciji omogocˇila celovito izkušnjo, ki ne bi bila omejena na
dogajanje v hotelu.
Gre mogocˇe tudi za to, da bi morala obcˇina in turisticˇno združe-
nje bistveno vecˇ sodelovati – tukaj vidim premalo sodelovanja.
Delati bi morali na tem, da bi dolocˇeni festivali oziroma priredi-
tve potekali tudi [poudarjeno] izven sezone. Opažamo, da ima-
mo cˇudovito gledališcˇe, pa ga ne uporabljamo. Priredimo nekaj
dogodkov ob vecˇjih praznikih, npr. za valentinovo in pust – tukaj
pa se zadeva zakljucˇi. [Predstavnica hotela]
Kar se ticˇe hotelske ponudbe, ni problema. Problem je vsa ostala
ponudba. Nicˇesar nimamo. Gost stopi iz hotela, nimamo šopin-
ga, nimamo dobre kulinaricˇno-gastronomske ponudbe. Cˇ e de-
žuje, nimaš kam; nimamo ne muzeja ne galerije, nicˇ. [Strokov-
njak]
Pogled zaposlenih na odnos hotelskih podjetij do lokalnega
okolja
V nadaljevanju bomo predstavili, kako odnos hotelskih podjetij do
lokalnega okolja zaznavajo zaposleni, kar smo preverili s pomocˇjo
anketnega vprašalnika.
Zaposleni v izbranih hotelskih podjetjih so izpolnili 215 anketnih
vprašalnikov; 8 jih je bilo neustrezno izpolnjenih (anketiranec ni od-
govoril na vecˇino vprašanj), zato smo jih izlocˇili iz nadaljnje analize.
Analiza je bila torej opravljena na 207 ustrezno izpolnjenih vprašal-
nikih. Za potrebe statisticˇne analize smo uporabili programsko opre-
mo spss. V preglednici 3.1 prikazujemo osnovne demografske zna-
cˇilnosti anketirancev.
Iz preglednice 3.1 je razvidno, da vecˇina anketirancev sodi v staro-
stno skupino 26–36 let (31,9 %), med anketiranci pa prevladujejo žen-
hotel organizira nordijsko hojo. Destinacija je tista, kjer se do- 101
gajajo atrakcije, ne pa hotel [poudarjeno] ali posamezen ponu-
dnik. [Strokovnjakinja]
Sodelovanje bi bilo pomembno tudi pri izkorišcˇanju potencialov
destinacije, zlasti v cˇasu izven osrednje turisticˇne sezone. Zaradi se-
zonskega znacˇaja turizma v Obcˇini Piran je dobro sodelovanje na
tem podrocˇju kljucˇno pri oblikovanju ponudbe skozi vse leto. Stro-
kovnjak je nasploh kriticˇen do aktualne ponudbe za goste na desti-
naciji: trgovske, kulinaricˇno-gastronomske in kulturne; ta bi gostu
na destinaciji omogocˇila celovito izkušnjo, ki ne bi bila omejena na
dogajanje v hotelu.
Gre mogocˇe tudi za to, da bi morala obcˇina in turisticˇno združe-
nje bistveno vecˇ sodelovati – tukaj vidim premalo sodelovanja.
Delati bi morali na tem, da bi dolocˇeni festivali oziroma priredi-
tve potekali tudi [poudarjeno] izven sezone. Opažamo, da ima-
mo cˇudovito gledališcˇe, pa ga ne uporabljamo. Priredimo nekaj
dogodkov ob vecˇjih praznikih, npr. za valentinovo in pust – tukaj
pa se zadeva zakljucˇi. [Predstavnica hotela]
Kar se ticˇe hotelske ponudbe, ni problema. Problem je vsa ostala
ponudba. Nicˇesar nimamo. Gost stopi iz hotela, nimamo šopin-
ga, nimamo dobre kulinaricˇno-gastronomske ponudbe. Cˇ e de-
žuje, nimaš kam; nimamo ne muzeja ne galerije, nicˇ. [Strokov-
njak]
Pogled zaposlenih na odnos hotelskih podjetij do lokalnega
okolja
V nadaljevanju bomo predstavili, kako odnos hotelskih podjetij do
lokalnega okolja zaznavajo zaposleni, kar smo preverili s pomocˇjo
anketnega vprašalnika.
Zaposleni v izbranih hotelskih podjetjih so izpolnili 215 anketnih
vprašalnikov; 8 jih je bilo neustrezno izpolnjenih (anketiranec ni od-
govoril na vecˇino vprašanj), zato smo jih izlocˇili iz nadaljnje analize.
Analiza je bila torej opravljena na 207 ustrezno izpolnjenih vprašal-
nikih. Za potrebe statisticˇne analize smo uporabili programsko opre-
mo spss. V preglednici 3.1 prikazujemo osnovne demografske zna-
cˇilnosti anketirancev.
Iz preglednice 3.1 je razvidno, da vecˇina anketirancev sodi v staro-
stno skupino 26–36 let (31,9 %), med anketiranci pa prevladujejo žen-
