Page 100 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 100
Tanja Planinc in Zorana Medaric´
napolnim sebi, pošljem k tebi« in to je obojestransko. Bolj na ta
nacˇin. [Predstavnica hostla]
[i2] Želimo biti aktivni na tem podrocˇju. Tudi smo. Smo imeli
eno akcijo . . .
[i1] Ravno imamo eno, zdaj bomo naredili marketinško promo-
cijo z drugim lokalom, ne našim. Tisti, ki pridejo k nam, imajo
tam popust. Naredili smo tak letak, tako da imajo naši gostje,
ker mi nimamo polpenzijona, možnost kam jest in pit, seveda
za ugodnejšo ceno. Tako smo se dogovorili z lokali . . .
[i2] Dobijo dolocˇen popust. Zapestnica. [Predstavnik hostla]
100 Dogajanje na destinaciji kot potencialni element povezovanja z
lokalnim okoljem
Celovito doživetje destinacije je z vidika turistov zelo pomembno.
K temu lahko pripomore prav uspešno sodelovanje in povezovanje
deležnikov na destinaciji. Hotelskim podjetjem bi moralo biti v in-
teresu, da bi se destinacija predstavljala kot celota in da bi pri tem
izkoristili vse potenciale, k cˇemur lahko prispevajo tudi društva ter
drugi organizatorji dogodkov in aktivnosti na destinaciji.
V lokalnem okolju delujemo tako, da je za nas destinacija po-
membna; zavedamo se, da gost prihaja sem zaradi destinacije,
ne zaradi hotela samega. Destinacija je tista, ki je prvi stik – mar-
ketinško in prodajno. Predstavimo se kot slovenska obala, Porto-
rož in tako naprej. Zato povsem s poslovnega vidika na podrocˇ-
ju promocije delujemo s Turisticˇnim združenjem. [Predstavnica
hotela 2]
Imaš pa tudi druge hotele, druge ponudnike, ki razumejo, da
lahko gasilsko društvo – ne govorim nujno za piransko obcˇino –
ali turisticˇno društvo, ki organizira kresovanje, to izredno dobro
organizira za celotno destinacijo, kar je lahko atrakcija za mo-
je goste. In recimo, da tisti vecˇer jaz nimam potrebe organizirati
animacijskih programov, cˇe se na destinaciji dogajajo zanimive
stvari. In vidim, da je tega preskoka v miselnosti premalo. Podje-
tja se premalo zavedajo, da bi lahko na ta nacˇin, cˇe smo že ravno
pri klešcˇenju stroškov, kaj prihranila na racˇun tega, da na desti-
naciji gostom ponudimo na primer kresovanje, v Strunjanu zdaj
napolnim sebi, pošljem k tebi« in to je obojestransko. Bolj na ta
nacˇin. [Predstavnica hostla]
[i2] Želimo biti aktivni na tem podrocˇju. Tudi smo. Smo imeli
eno akcijo . . .
[i1] Ravno imamo eno, zdaj bomo naredili marketinško promo-
cijo z drugim lokalom, ne našim. Tisti, ki pridejo k nam, imajo
tam popust. Naredili smo tak letak, tako da imajo naši gostje,
ker mi nimamo polpenzijona, možnost kam jest in pit, seveda
za ugodnejšo ceno. Tako smo se dogovorili z lokali . . .
[i2] Dobijo dolocˇen popust. Zapestnica. [Predstavnik hostla]
100 Dogajanje na destinaciji kot potencialni element povezovanja z
lokalnim okoljem
Celovito doživetje destinacije je z vidika turistov zelo pomembno.
K temu lahko pripomore prav uspešno sodelovanje in povezovanje
deležnikov na destinaciji. Hotelskim podjetjem bi moralo biti v in-
teresu, da bi se destinacija predstavljala kot celota in da bi pri tem
izkoristili vse potenciale, k cˇemur lahko prispevajo tudi društva ter
drugi organizatorji dogodkov in aktivnosti na destinaciji.
V lokalnem okolju delujemo tako, da je za nas destinacija po-
membna; zavedamo se, da gost prihaja sem zaradi destinacije,
ne zaradi hotela samega. Destinacija je tista, ki je prvi stik – mar-
ketinško in prodajno. Predstavimo se kot slovenska obala, Porto-
rož in tako naprej. Zato povsem s poslovnega vidika na podrocˇ-
ju promocije delujemo s Turisticˇnim združenjem. [Predstavnica
hotela 2]
Imaš pa tudi druge hotele, druge ponudnike, ki razumejo, da
lahko gasilsko društvo – ne govorim nujno za piransko obcˇino –
ali turisticˇno društvo, ki organizira kresovanje, to izredno dobro
organizira za celotno destinacijo, kar je lahko atrakcija za mo-
je goste. In recimo, da tisti vecˇer jaz nimam potrebe organizirati
animacijskih programov, cˇe se na destinaciji dogajajo zanimive
stvari. In vidim, da je tega preskoka v miselnosti premalo. Podje-
tja se premalo zavedajo, da bi lahko na ta nacˇin, cˇe smo že ravno
pri klešcˇenju stroškov, kaj prihranila na racˇun tega, da na desti-
naciji gostom ponudimo na primer kresovanje, v Strunjanu zdaj
