Page 99 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 99
Družbena odgovornost 99
direktorjev, ki se usedejo skupaj in se zmenijo, kakšno ceno bodo
dolocˇili za prihodnje leto. Niti pod razno. In zato ne more zažive-
ti ne letalska proga ne ladijski promet. Ker se ne morejo zmeniti.
Ker jih tudi ne briga. Vsak gleda prvenstveno finance, ker imajo
financˇno zanko: »Jutri moram placˇati racˇune, mene to ne zani-
ma. Pusti ti beograjsko linijo pa Rim pa ne vem, kam bomo leteli.
Jaz moram jutri placˇati racˇune.« In ljudje so tako obremenjeni s
tem, da jih razvojna vizija destinacije ne zanima vecˇ. In zato tu-
di ni nobenega drugega povezovanja oziroma odgovornosti do
družbe. On so talasso, plavam tukaj v vodi, ne motite me. Tako
cˇutim agonijo hotelirjev. Kako se iz tega izvlecˇi?! To je vprašanje
za milijon dolarjev. [Strokovnjak]
Med kljucˇnimi deležniki je trenutno slab pretok informacij, kar
lahko prav tako vpliva na slabo povezovanje.
Realno gledano, ne vidim veliko manevrskega prostora za izbolj-
šave, saj je bilo v preteklosti sprejetih vse prevecˇ napacˇnih odlo-
cˇitev. Morda je težava tudi v slabšem pretoku informacij med de-
ležniki (obcˇina, hotelska podjetja, lokalno prebivalstvo). [Pred-
stavnik obcˇine]
Kje so rešitve? Eden od strokovnjakov kot dolgorocˇno rešitev ome-
nja izobraževanje in prikaz dobrih praks.
Ja, dolgotrajen proces, od 10 do 20 let. Z izobraževanji. Z izobra-
ževanji in primeri. Ljudi je treba prijeti za roko in jim pokazati
dobre prakse, kako je treba delati. Ljudi moramo pripeljati sem,
da povejo: »Ne dela se tako. Tako moraš delati.« [Strokovnjak]
Manjši akterji so se izkazali za fleksibilnejše, bolj pripravljene na
sodelovanje in razlicˇne pobude. Predstavniki manjših turisticˇnih na-
stanitvenih obratov, kot so hostli, se samostojno angažirajo za boljše
povezovanje med ponudniki na destinaciji.
Potrudimo se, kolikor je le mogocˇe, in prodamo svoj kraj. In je
težko, ko pridejo gostje vprašat, kam iti, kaj videti, ter jih poši-
ljati v Izolo ali Koper. Mi bi jih radi imeli tukaj. Moramo delati s
tem. Cˇ e zasledimo, da se tukaj karkoli dogaja, da kdo organizi-
ra karkoli, sodelujemo. Taka je trenutna situacija. [Predstavnica
hostla]
Tudi z okoliškimi oddajalci apartmajev sodelujemo v smislu »ko
direktorjev, ki se usedejo skupaj in se zmenijo, kakšno ceno bodo
dolocˇili za prihodnje leto. Niti pod razno. In zato ne more zažive-
ti ne letalska proga ne ladijski promet. Ker se ne morejo zmeniti.
Ker jih tudi ne briga. Vsak gleda prvenstveno finance, ker imajo
financˇno zanko: »Jutri moram placˇati racˇune, mene to ne zani-
ma. Pusti ti beograjsko linijo pa Rim pa ne vem, kam bomo leteli.
Jaz moram jutri placˇati racˇune.« In ljudje so tako obremenjeni s
tem, da jih razvojna vizija destinacije ne zanima vecˇ. In zato tu-
di ni nobenega drugega povezovanja oziroma odgovornosti do
družbe. On so talasso, plavam tukaj v vodi, ne motite me. Tako
cˇutim agonijo hotelirjev. Kako se iz tega izvlecˇi?! To je vprašanje
za milijon dolarjev. [Strokovnjak]
Med kljucˇnimi deležniki je trenutno slab pretok informacij, kar
lahko prav tako vpliva na slabo povezovanje.
Realno gledano, ne vidim veliko manevrskega prostora za izbolj-
šave, saj je bilo v preteklosti sprejetih vse prevecˇ napacˇnih odlo-
cˇitev. Morda je težava tudi v slabšem pretoku informacij med de-
ležniki (obcˇina, hotelska podjetja, lokalno prebivalstvo). [Pred-
stavnik obcˇine]
Kje so rešitve? Eden od strokovnjakov kot dolgorocˇno rešitev ome-
nja izobraževanje in prikaz dobrih praks.
Ja, dolgotrajen proces, od 10 do 20 let. Z izobraževanji. Z izobra-
ževanji in primeri. Ljudi je treba prijeti za roko in jim pokazati
dobre prakse, kako je treba delati. Ljudi moramo pripeljati sem,
da povejo: »Ne dela se tako. Tako moraš delati.« [Strokovnjak]
Manjši akterji so se izkazali za fleksibilnejše, bolj pripravljene na
sodelovanje in razlicˇne pobude. Predstavniki manjših turisticˇnih na-
stanitvenih obratov, kot so hostli, se samostojno angažirajo za boljše
povezovanje med ponudniki na destinaciji.
Potrudimo se, kolikor je le mogocˇe, in prodamo svoj kraj. In je
težko, ko pridejo gostje vprašat, kam iti, kaj videti, ter jih poši-
ljati v Izolo ali Koper. Mi bi jih radi imeli tukaj. Moramo delati s
tem. Cˇ e zasledimo, da se tukaj karkoli dogaja, da kdo organizi-
ra karkoli, sodelujemo. Taka je trenutna situacija. [Predstavnica
hostla]
Tudi z okoliškimi oddajalci apartmajev sodelujemo v smislu »ko
