Page 361 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 361
repertoarna analiza ljubljanskega opernega uprizarjanja ...
viška okupatorske propagande, toda ob teh blagih posegih se spored ne od-
mika od značilnostih prejšnjih let in na repertoarju še vedno najdemo Pro-
dano nevesto in druge slovanske opere kot tudi Gorenjskega slavčka, preten-
denta za slovensko nacionalno opero.
1945–1991: Od konca druge svetovne vojne do osamosvojitve
Ob naslednjem obdobju po drugi svetovni vojni velja osrednjo pozornost
nameniti vprašanju, v kolikšni meri se je sprememba družbene ureditve
zrcalila tudi v repertoarni politiki. Zdi se, da je nova država po letu 1945
opero sprva želela jasno umestiti v svoj ideološko-propagandi aparat, kar
je mogoče razbrati iz sporeda prve povojne operne sezone in tudi iz gle-
dališkega lista za prvo premiero. Ni namreč mogoče prezreti, da je bila v
repertoarnem pogledu sezona 1945–1946 zasnovana poudarjeno slovan-
sko. Izvedli so Sneguročko N. Rimski-Korsakova, Borodinovo epsko opero
Knez Igor, Smetanovi operi Prodana nevesta in Poljub, Dvořákovo Rusalko
in Blodekovo opero V vodnjaku ter »domače« opere Kozinov Ekvinokcij in
priljubljeno delo Ero z onega sveta Jakova Gotovca. Slovanska dela so na-
dalje določala tudi baletno sezono – plesali so na Dvořákove Slovanske ple-
se, izvedli pa so še Škerjančevo Mařenko in baleta Frana Lhotke Kalinskega
Lok ter Vrag na vasi. Neslovanske so bile tako le tri predstave: večni Rossi-
nijev Seviljski brivec, Puccinijeva opera Madama Butterfly in Offenbachove
Hoffmannove pripovedke. Tako je povsem odpadel nemški repertoar (tudi
Mozart), predklasicistična opera in sodobna glasbeno-gledališka produk-
cija. Očitne želje po ideološki osrediščenosti delovanja opere pa ne izkazu-
je le repertoar – nenavaden poseg je opaziti tudi v gledališkem listu k prvi
predstavi, k Borodinovemu Knezu Igorju. Na prvi notranji strani je namreč
objavljen slika maršala Josipa Broza Tita, nato pa sledita dva jasna progra-
matska teksta,12 polna značilnih povojnih parol, pri čemer je posebej zani-
mivo, kako sta pisca v ozko zvezo postavljala osvoboditev od okupatorja s
»proletarsko osvoboditvijo«. Tako Mirko Polič, prvi povojni direktor lju-
bljanske Opere, piše: »Najdrznejše sanje so se uresničile: ne samo, da je naš
človek postal nepreklicni in nesporni gospodar svoje lastnine, ampak se kot
enakovreden sooblikovalec bodočnosti človeštva vključuje brez zadržkov
in pogojev v veliki zbor Slovanstva – oblikovalca in tvorca boljše bodočnos-
ti sveta.« Poličev tekst je seveda mogoče interpretirati in postaviti v precej
12 Poleg direktorja Poliča je objavljen še tekst opernega režiserja in medvojnega interni-
ranca Emila Freliha, ki v izrazito bojevniškem duhu poziva: »V boj in na delo!«, Gle-
dališki list SNG Opera in balet Ljubljana, št. 1, 1945–1946, 3.
359
viška okupatorske propagande, toda ob teh blagih posegih se spored ne od-
mika od značilnostih prejšnjih let in na repertoarju še vedno najdemo Pro-
dano nevesto in druge slovanske opere kot tudi Gorenjskega slavčka, preten-
denta za slovensko nacionalno opero.
1945–1991: Od konca druge svetovne vojne do osamosvojitve
Ob naslednjem obdobju po drugi svetovni vojni velja osrednjo pozornost
nameniti vprašanju, v kolikšni meri se je sprememba družbene ureditve
zrcalila tudi v repertoarni politiki. Zdi se, da je nova država po letu 1945
opero sprva želela jasno umestiti v svoj ideološko-propagandi aparat, kar
je mogoče razbrati iz sporeda prve povojne operne sezone in tudi iz gle-
dališkega lista za prvo premiero. Ni namreč mogoče prezreti, da je bila v
repertoarnem pogledu sezona 1945–1946 zasnovana poudarjeno slovan-
sko. Izvedli so Sneguročko N. Rimski-Korsakova, Borodinovo epsko opero
Knez Igor, Smetanovi operi Prodana nevesta in Poljub, Dvořákovo Rusalko
in Blodekovo opero V vodnjaku ter »domače« opere Kozinov Ekvinokcij in
priljubljeno delo Ero z onega sveta Jakova Gotovca. Slovanska dela so na-
dalje določala tudi baletno sezono – plesali so na Dvořákove Slovanske ple-
se, izvedli pa so še Škerjančevo Mařenko in baleta Frana Lhotke Kalinskega
Lok ter Vrag na vasi. Neslovanske so bile tako le tri predstave: večni Rossi-
nijev Seviljski brivec, Puccinijeva opera Madama Butterfly in Offenbachove
Hoffmannove pripovedke. Tako je povsem odpadel nemški repertoar (tudi
Mozart), predklasicistična opera in sodobna glasbeno-gledališka produk-
cija. Očitne želje po ideološki osrediščenosti delovanja opere pa ne izkazu-
je le repertoar – nenavaden poseg je opaziti tudi v gledališkem listu k prvi
predstavi, k Borodinovemu Knezu Igorju. Na prvi notranji strani je namreč
objavljen slika maršala Josipa Broza Tita, nato pa sledita dva jasna progra-
matska teksta,12 polna značilnih povojnih parol, pri čemer je posebej zani-
mivo, kako sta pisca v ozko zvezo postavljala osvoboditev od okupatorja s
»proletarsko osvoboditvijo«. Tako Mirko Polič, prvi povojni direktor lju-
bljanske Opere, piše: »Najdrznejše sanje so se uresničile: ne samo, da je naš
človek postal nepreklicni in nesporni gospodar svoje lastnine, ampak se kot
enakovreden sooblikovalec bodočnosti človeštva vključuje brez zadržkov
in pogojev v veliki zbor Slovanstva – oblikovalca in tvorca boljše bodočnos-
ti sveta.« Poličev tekst je seveda mogoče interpretirati in postaviti v precej
12 Poleg direktorja Poliča je objavljen še tekst opernega režiserja in medvojnega interni-
ranca Emila Freliha, ki v izrazito bojevniškem duhu poziva: »V boj in na delo!«, Gle-
dališki list SNG Opera in balet Ljubljana, št. 1, 1945–1946, 3.
359
