Page 286 - Beethoven, Ludwig van. Simfonija v F-duru, opus 68: »ljubljanski prepis« - Symphony in F major, opus 68: ‘Ljubljana transcript’. Uredil/Edited by Jonatan Vinkler. Koper, Ljubljana: Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, Narodna in univerzitetna knjižnica, Založba Univerze na Primorskem, 2019.
P. 286
5. stavek
ludwig van beethoven ■ simfonija v f-duru, opus 68: »ljubljanski prepis« Takt Avtograf [1808], Beethoven-Haus Bonn, BH 64 Drugi prepis, Ljubljana, NUK, MZ 1765/1955
26 Vla in vlc lok čez vse tri note, kljub temu nad zadnjo noto
klin. Enako.
30 Vla in vlc nad zadnjo noto klin.
63 Vni I. v celi pasaži pike. Enako.
78–79 V celem orkestru klini, v partu tr celo dopisani z drugo roko. Enako.
81 Na zadnjo dobo klini. Enako, čeprav so včasih notirane pike.20
99 Vni II. v p samo pike; v t. 103 enako. Vni I. pika, Bassi klin, fl in ob brez akcidenc.
101–106 Vni I. v f v po dveh vezanih notah pike, na drugo dobo Vln II. po dveh vezanih notah klini.
pa pike samo nad dvema notama nad sf; zadnje štiri note Vni I., vni II. Po vezavi na 1. dobo pike, na 2. dobo pa nad sf
125 so vedno brez akcidenc. dve šestnajstinki opremljeni s klini; ostale note v tem taktu imajo
Vni I. prva nota izrazit klin, ostale ne; ob tem še pripomba spet pike, v nadaljevanju nič več.
182–185 »staccato«.21 Pike in pripomba »staccato«.
Vlc: v crescendu najprej pike, nato pa v vedno močnejši
245 dinamiki klini. V celem pasusu si sledijo v prvem taktu dvotaktja pike
254 Cel ansambel druga in tretja nota klini. in v drugem klini.
Basi pri klinih še pripomba »staccato«.22 Pike.
Enako.
20 Pike imamo lahko za napačno notacijo.
21 Obe pripombi se podvajata, kar pomeni, da se staccato nanaša na tehnično plat izvedbe, klini pa na vsebinsko pomembnost pasaže.
22 Glej pripombo zgoraj v t. 125.
ludwig van beethoven ■ simfonija v f-duru, opus 68: »ljubljanski prepis« Takt Avtograf [1808], Beethoven-Haus Bonn, BH 64 Drugi prepis, Ljubljana, NUK, MZ 1765/1955
26 Vla in vlc lok čez vse tri note, kljub temu nad zadnjo noto
klin. Enako.
30 Vla in vlc nad zadnjo noto klin.
63 Vni I. v celi pasaži pike. Enako.
78–79 V celem orkestru klini, v partu tr celo dopisani z drugo roko. Enako.
81 Na zadnjo dobo klini. Enako, čeprav so včasih notirane pike.20
99 Vni II. v p samo pike; v t. 103 enako. Vni I. pika, Bassi klin, fl in ob brez akcidenc.
101–106 Vni I. v f v po dveh vezanih notah pike, na drugo dobo Vln II. po dveh vezanih notah klini.
pa pike samo nad dvema notama nad sf; zadnje štiri note Vni I., vni II. Po vezavi na 1. dobo pike, na 2. dobo pa nad sf
125 so vedno brez akcidenc. dve šestnajstinki opremljeni s klini; ostale note v tem taktu imajo
Vni I. prva nota izrazit klin, ostale ne; ob tem še pripomba spet pike, v nadaljevanju nič več.
182–185 »staccato«.21 Pike in pripomba »staccato«.
Vlc: v crescendu najprej pike, nato pa v vedno močnejši
245 dinamiki klini. V celem pasusu si sledijo v prvem taktu dvotaktja pike
254 Cel ansambel druga in tretja nota klini. in v drugem klini.
Basi pri klinih še pripomba »staccato«.22 Pike.
Enako.
20 Pike imamo lahko za napačno notacijo.
21 Obe pripombi se podvajata, kar pomeni, da se staccato nanaša na tehnično plat izvedbe, klini pa na vsebinsko pomembnost pasaže.
22 Glej pripombo zgoraj v t. 125.
