Page 33 - Gošnik, Dušan. 2019. Management temeljnih procesov: instrumentalni in interesni vpliv na uspešnost podjetij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 33
Podjetje, management in temeljni procesi 33
žencev). Usmerjeno je v dolgoročno rast in uspešnost organizacije, izhaja
iz vrednot organizacije ter udeležencev. Snovanje se osredotoča na pri-
dobivanje novih znanj in temeljnih zmožnosti ter pri izvajanju ciljev in
strategij poudarja usklajenost s čim več udeleženci (Tavčar 2009, 222–23;
Burlton 2010, 81–97; Vom Brocke idr. 2014, 530–48; Trkman idr. 2015,
250–66). Organiziranje kot dejavnost managementa v interesnem vidiku
imenujemo povezovanje. Razmerja med sodelavci v podjetju v tem pogle-
du temeljijo na njihovih interesih in tudi na interesih drugih udeležencev,
ustvarjajo možnost za ustvarjalno sodelovanje in zavzeto samostojno de-
lovanje sodelavcev, sodelovanje med udeleženci je prilagodljivo, organiza-
cija se hkrati prilagaja spremembam v okolju (Tavčar 2009, 329–30). Inte-
resni vidik poudarja ljudi (sodelavce) in ga zato imenujemo vodenje ljudi
oz. sodelavcev. Za ta vidik je značilno, da sodelavce in druge udeležence
organizacije (npr. dobavitelje, kupce) obravnava kot vir kreativnih idej in
znanj, ki lahko zagotovijo uspešnost poslovanja (Ford, Ford in D’Amelio
2008, 362; Nodeson idr. 2012, 466; Appelbaum idr. 2015, 135). Vodenje
sodelavcev je manj avtoritarno, temelji na moči znanja, upošteva vredno-
te in potrebe sodelavcev. V organizaciji razvite novosti na področju izdel-
kov/storitev in procesov imajo večjo vrednost kot tiste, ki so pridobljene
na trgu. Prevladuje sodelovanje med vsemi tržnimi udeleženci, za skup-
ne koristi in zadovoljstvo vseh. Vodenje upošteva zmožnosti sodelavcev
in okoliščine, komuniciranje med udeleženci v procesih je sodelovalno,
temelji na zaupanju in razumevanju (Tavčar 2009, 476–79). Interesni vi-
dik nadziranja imenujemo presojanje. Cilji so izid interesov širšega kroga
udeležencev, ne samo management. Presojanje o doseganju ciljev poslo-
vanja naj temelji na relativnih primerjavah s konkurenti, skozi zadovolj-
stvo udeležencev ter dolgoročnost, in je manj zanesljivo kot merjenje, saj
pogosto temelji na intuiciji presojevalca (Tavčar 2009, 537−39; McCor-
mack idr. 2009, 792; Hernaus, Pejić Bach in Bosilj Vukšić 2012, 383; Sik-
dar in Payyazhi 2014, 972–74; Margherita 2014, 642; Lau idr. 2016, 233;
Bisogno idr. 2016, 56).
Če povzamemo, lahko rečemo, da v vsaki organizaciji nastopa instru-
mentalni (trdi, mehanski, togi) in hkrati interesni (mehki, organski, di-
namični) vidik, ne glede na velikost, panogo ali vrsto organizacije. Od
uravnoteženosti teh dveh vidikov je odvisna dolgoročna uspešnost po-
slovanja. To se odraža v vseh štirih temeljnih dejavnostih managemen-
ta (planiranju, organiziranju, vodenju in nadziranju). Ker v empiričnem
delu raziskave posebej izpostavljamo temeljne procese in procesni vidik
delovanja organizacije, v nadaljevanju podajamo podroben opis procesne-
ga vidika delovanja organizacije.
žencev). Usmerjeno je v dolgoročno rast in uspešnost organizacije, izhaja
iz vrednot organizacije ter udeležencev. Snovanje se osredotoča na pri-
dobivanje novih znanj in temeljnih zmožnosti ter pri izvajanju ciljev in
strategij poudarja usklajenost s čim več udeleženci (Tavčar 2009, 222–23;
Burlton 2010, 81–97; Vom Brocke idr. 2014, 530–48; Trkman idr. 2015,
250–66). Organiziranje kot dejavnost managementa v interesnem vidiku
imenujemo povezovanje. Razmerja med sodelavci v podjetju v tem pogle-
du temeljijo na njihovih interesih in tudi na interesih drugih udeležencev,
ustvarjajo možnost za ustvarjalno sodelovanje in zavzeto samostojno de-
lovanje sodelavcev, sodelovanje med udeleženci je prilagodljivo, organiza-
cija se hkrati prilagaja spremembam v okolju (Tavčar 2009, 329–30). Inte-
resni vidik poudarja ljudi (sodelavce) in ga zato imenujemo vodenje ljudi
oz. sodelavcev. Za ta vidik je značilno, da sodelavce in druge udeležence
organizacije (npr. dobavitelje, kupce) obravnava kot vir kreativnih idej in
znanj, ki lahko zagotovijo uspešnost poslovanja (Ford, Ford in D’Amelio
2008, 362; Nodeson idr. 2012, 466; Appelbaum idr. 2015, 135). Vodenje
sodelavcev je manj avtoritarno, temelji na moči znanja, upošteva vredno-
te in potrebe sodelavcev. V organizaciji razvite novosti na področju izdel-
kov/storitev in procesov imajo večjo vrednost kot tiste, ki so pridobljene
na trgu. Prevladuje sodelovanje med vsemi tržnimi udeleženci, za skup-
ne koristi in zadovoljstvo vseh. Vodenje upošteva zmožnosti sodelavcev
in okoliščine, komuniciranje med udeleženci v procesih je sodelovalno,
temelji na zaupanju in razumevanju (Tavčar 2009, 476–79). Interesni vi-
dik nadziranja imenujemo presojanje. Cilji so izid interesov širšega kroga
udeležencev, ne samo management. Presojanje o doseganju ciljev poslo-
vanja naj temelji na relativnih primerjavah s konkurenti, skozi zadovolj-
stvo udeležencev ter dolgoročnost, in je manj zanesljivo kot merjenje, saj
pogosto temelji na intuiciji presojevalca (Tavčar 2009, 537−39; McCor-
mack idr. 2009, 792; Hernaus, Pejić Bach in Bosilj Vukšić 2012, 383; Sik-
dar in Payyazhi 2014, 972–74; Margherita 2014, 642; Lau idr. 2016, 233;
Bisogno idr. 2016, 56).
Če povzamemo, lahko rečemo, da v vsaki organizaciji nastopa instru-
mentalni (trdi, mehanski, togi) in hkrati interesni (mehki, organski, di-
namični) vidik, ne glede na velikost, panogo ali vrsto organizacije. Od
uravnoteženosti teh dveh vidikov je odvisna dolgoročna uspešnost po-
slovanja. To se odraža v vseh štirih temeljnih dejavnostih managemen-
ta (planiranju, organiziranju, vodenju in nadziranju). Ker v empiričnem
delu raziskave posebej izpostavljamo temeljne procese in procesni vidik
delovanja organizacije, v nadaljevanju podajamo podroben opis procesne-
ga vidika delovanja organizacije.
