Page 44 - Gošnik, Dušan. 2019. Management temeljnih procesov: instrumentalni in interesni vpliv na uspešnost podjetij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 44
Management temeljnih procesov
pa zadosten) pogoj za uspešno poslovanje. To posledično v vsakem pod-
jetju zahteva ne samo poznavanja načel in obvladovanja splošnega mana-
gementa, temveč predvsem obvladovanje managementa poslovnih pro-
cesov, kar obravnavamo v nadaljevanju. Ta vrsta managementa zajema
dejavnosti planiranja, organiziranja, vodenja ter nadziranja in je del splo-
šnega managementa v podjetju; nanaša se tako na temeljne kot na pod-
porne procese.
Opredelitev in razsežnosti managementa temeljnih procesov
Glavni namen temeljnih procesov mora biti ustvarjanje nove vrednosti
za kupca, kar je proces in zahteva ustrezen pristop – management temelj-
nih procesov. Za uspešno delovanje podjetij morajo biti temeljni procesi
povezani s cilji podjetja, usmerjeni v korist za kupca, prav tako moramo
44 imeti jasno postavljena merila za merjenje njihovih učinkov na poslovanje
(Harmon 2007; Smith in Fingar 2003; Burlton 2010; Sinur, Odell in Fin-
gar 2013; Jeston in Nelis 2014; Margherita 2014; Trkman, Budler in Gro-
znik 2015; Potočan in Nedelko 2015; Trkman idr. 2015; Lau idr. 2016).
Management temeljnih procesov vključuje dejavnosti planiranja, organi-
ziranja, vodenja ter nadziranja temeljnih procesov, za uspešno poslovanje
podjetij pa zahteva, da nanj gledamo hkrati z instrumentalnega in inte-
resnega vidika, kar podrobno opisujemo v razdelku 3.4.
Pomen managementa temeljnih procesov za uspešnost podjetij se
kaže tudi v nekaterih že znanih managerskih modelih. V preteklosti sta
strategijo podjetja in temeljne procese z uspešnostjo poslovanja poveza-
la že Kaplan in Norton (1996, 212) v svojem modelu uravnoteženih ka-
zalnikov (angl. Business Score Card – BSC). Temeljne procese kot dejav-
nik uspešnosti poslovanja vključuje tudi model poslovne odličnosti (angl.
European Foundation For Quality Management – EFQM). Prav tako
procesni vidik vključuje model projektne odličnosti (angl. International
Project Management Assocciation – Project Management Award; IPMA
– PMA). Kot osnova za izboljšanje poslovanja procesi nastopajo v mode-
lu šest sigma (angl. Six Sigma) in v modelu vitkega poslovanja ter vitke
administracije.
V literaturi v povezavi z managementom temeljnih procesov ter nje-
govimi spremembami srečamo povezane pojme: izboljšava (BPI), optimi-
zacija, preoblikovanje, sprememba, prenova, inoviranje, reinženiring pro-
cesa (BPR) (Siha in Saad 2008, 778; Xiang, Archer in Detlor 2014, 773;
Potočan in Nedelko 2015, 31, 78; Khosravi 2016, 116). Ti pojmi se ne upo-
rabljajo povsod enotno. V empiričnem delu raziskave mi uporabljamo po-
enoten pojem – sprememba temeljnih procesov. S tem smo zajeli široko
pa zadosten) pogoj za uspešno poslovanje. To posledično v vsakem pod-
jetju zahteva ne samo poznavanja načel in obvladovanja splošnega mana-
gementa, temveč predvsem obvladovanje managementa poslovnih pro-
cesov, kar obravnavamo v nadaljevanju. Ta vrsta managementa zajema
dejavnosti planiranja, organiziranja, vodenja ter nadziranja in je del splo-
šnega managementa v podjetju; nanaša se tako na temeljne kot na pod-
porne procese.
Opredelitev in razsežnosti managementa temeljnih procesov
Glavni namen temeljnih procesov mora biti ustvarjanje nove vrednosti
za kupca, kar je proces in zahteva ustrezen pristop – management temelj-
nih procesov. Za uspešno delovanje podjetij morajo biti temeljni procesi
povezani s cilji podjetja, usmerjeni v korist za kupca, prav tako moramo
44 imeti jasno postavljena merila za merjenje njihovih učinkov na poslovanje
(Harmon 2007; Smith in Fingar 2003; Burlton 2010; Sinur, Odell in Fin-
gar 2013; Jeston in Nelis 2014; Margherita 2014; Trkman, Budler in Gro-
znik 2015; Potočan in Nedelko 2015; Trkman idr. 2015; Lau idr. 2016).
Management temeljnih procesov vključuje dejavnosti planiranja, organi-
ziranja, vodenja ter nadziranja temeljnih procesov, za uspešno poslovanje
podjetij pa zahteva, da nanj gledamo hkrati z instrumentalnega in inte-
resnega vidika, kar podrobno opisujemo v razdelku 3.4.
Pomen managementa temeljnih procesov za uspešnost podjetij se
kaže tudi v nekaterih že znanih managerskih modelih. V preteklosti sta
strategijo podjetja in temeljne procese z uspešnostjo poslovanja poveza-
la že Kaplan in Norton (1996, 212) v svojem modelu uravnoteženih ka-
zalnikov (angl. Business Score Card – BSC). Temeljne procese kot dejav-
nik uspešnosti poslovanja vključuje tudi model poslovne odličnosti (angl.
European Foundation For Quality Management – EFQM). Prav tako
procesni vidik vključuje model projektne odličnosti (angl. International
Project Management Assocciation – Project Management Award; IPMA
– PMA). Kot osnova za izboljšanje poslovanja procesi nastopajo v mode-
lu šest sigma (angl. Six Sigma) in v modelu vitkega poslovanja ter vitke
administracije.
V literaturi v povezavi z managementom temeljnih procesov ter nje-
govimi spremembami srečamo povezane pojme: izboljšava (BPI), optimi-
zacija, preoblikovanje, sprememba, prenova, inoviranje, reinženiring pro-
cesa (BPR) (Siha in Saad 2008, 778; Xiang, Archer in Detlor 2014, 773;
Potočan in Nedelko 2015, 31, 78; Khosravi 2016, 116). Ti pojmi se ne upo-
rabljajo povsod enotno. V empiričnem delu raziskave mi uporabljamo po-
enoten pojem – sprememba temeljnih procesov. S tem smo zajeli široko
