Page 103 - Biloslavo, Roberto in Maja Uran Maravić, ur. 2019. Navtična industrija in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 103
SVP Yachts in Seascape kot primera dobre prakse trajnostnega delovanja v navtični industriji 103
vpliva, ne more ti zagotoviti več električne energije v marinah. Včasih
lahko traja dneve, da si ponovno napolniš baterije. To za uporabnike ni
sprejemljivo. Obstajajo rešitve za plovila po jezerih. A to je lahko spet niša
znotraj niše. Obstajajo določena pristanišča v Italiji, kjer je prepovedan
dostop, če nimaš električnega motorja.
Če zaključimo, ta industrija je zelo občutljiva na vse pretrese in krize
na trgu. Mi smo prisotni na skoraj vseh trgih, skoraj v vsaki državi na
svetu. Npr., v VB na tečaj funta vpliva brexit. Posredniki se pritožuje-
jo, da kupci imajo denar za plovila, a jih zaradi nepredvidljive prihodno-
sti ne kupujejo.
Podjetje Seascape, d. o. o.2
1. Kako bi opisali zgodovino razvoja podjetja? Kateri so bili ključni
mejniki?
Skupaj s partnerjem (Andraž Mihelin in Kristian Hajnšek) sva nare-
dila podjetje. Pred tem sva imela športni projekt – z dvema majhnima ja-
drnicama sva jadrala čez Atlantik. To je trajalo 4 leta. Imela sva dobrega
sponzorja, pri katerem sva bila zaposlena, tako da sva se lahko popolno-
ma posvetila projektu. Takrat sva videla, da v Franciji obstaja čisto drug
koncept jadrnic kot drugje po svetu in bilo je evidentno, da so par gene-
racij razvitejše kot ostale. Oni so do konca razvili koncept, da lahko z ja-
drnico sam jadraš po oceanih, in posledično razvili barke, ki so za to pri-
lagojene. Rodila se je ideja, da bi bilo to, kar imajo Francozi, fino imeti to
tudi doma. Domač trg je »OK«, ampak hitro vidiš, da je premajhen, gle-
de na to, da imaš danes globalen trg, kjer zelo enostavno nasloviš Nemce,
Francoze kot prve trge. Ideja je bila, da po tem športnem projektu nare-
diva poenostavljeno verzijo najine športne barke. Leta 2007 sva ustano-
vila podjetje in začela delati ta prvi model – 5,5 metrov dolgo barko (Se-
ascape 18). To je lepo teklo, izdelava je bila zaupana podizvajalcu, kar je
bilo super, saj nisva potrebovala velikega začetnega kapitala. Izdelava je
bila zunanja, s Francozi smo imeli skupni dizajn; imeli so vhodno in iz-
hodno kontrolo kakovosti; vse, kar je bilo vezano na prodajo in marke-
ting, je dejansko predstavljalo dva človeka. Dejstvo je, da se pri prvi bar-
ki hitro vidi, ali uspeš ali ne; proizvod mora biti »OK«, a moraš pri tem
imeti tudi malo sreče. Mi smo jo imeli, barka se je uspešno prodajala. Že
takoj prva je dobila naziv evropska barka leta. Promet je rasel. Prvi mej-
nik se je zgodil, ko smo prišli do enega milijona prihodkov, je prišlo do
»plafona«, trg namreč prenese 50–60 jadrnic na leto. Denarja se je ne-
2 Intervju je bil narejen z Andražem Mihelinom, lastnikom in direktorjem podjetja, januarja 2018.
vpliva, ne more ti zagotoviti več električne energije v marinah. Včasih
lahko traja dneve, da si ponovno napolniš baterije. To za uporabnike ni
sprejemljivo. Obstajajo rešitve za plovila po jezerih. A to je lahko spet niša
znotraj niše. Obstajajo določena pristanišča v Italiji, kjer je prepovedan
dostop, če nimaš električnega motorja.
Če zaključimo, ta industrija je zelo občutljiva na vse pretrese in krize
na trgu. Mi smo prisotni na skoraj vseh trgih, skoraj v vsaki državi na
svetu. Npr., v VB na tečaj funta vpliva brexit. Posredniki se pritožuje-
jo, da kupci imajo denar za plovila, a jih zaradi nepredvidljive prihodno-
sti ne kupujejo.
Podjetje Seascape, d. o. o.2
1. Kako bi opisali zgodovino razvoja podjetja? Kateri so bili ključni
mejniki?
Skupaj s partnerjem (Andraž Mihelin in Kristian Hajnšek) sva nare-
dila podjetje. Pred tem sva imela športni projekt – z dvema majhnima ja-
drnicama sva jadrala čez Atlantik. To je trajalo 4 leta. Imela sva dobrega
sponzorja, pri katerem sva bila zaposlena, tako da sva se lahko popolno-
ma posvetila projektu. Takrat sva videla, da v Franciji obstaja čisto drug
koncept jadrnic kot drugje po svetu in bilo je evidentno, da so par gene-
racij razvitejše kot ostale. Oni so do konca razvili koncept, da lahko z ja-
drnico sam jadraš po oceanih, in posledično razvili barke, ki so za to pri-
lagojene. Rodila se je ideja, da bi bilo to, kar imajo Francozi, fino imeti to
tudi doma. Domač trg je »OK«, ampak hitro vidiš, da je premajhen, gle-
de na to, da imaš danes globalen trg, kjer zelo enostavno nasloviš Nemce,
Francoze kot prve trge. Ideja je bila, da po tem športnem projektu nare-
diva poenostavljeno verzijo najine športne barke. Leta 2007 sva ustano-
vila podjetje in začela delati ta prvi model – 5,5 metrov dolgo barko (Se-
ascape 18). To je lepo teklo, izdelava je bila zaupana podizvajalcu, kar je
bilo super, saj nisva potrebovala velikega začetnega kapitala. Izdelava je
bila zunanja, s Francozi smo imeli skupni dizajn; imeli so vhodno in iz-
hodno kontrolo kakovosti; vse, kar je bilo vezano na prodajo in marke-
ting, je dejansko predstavljalo dva človeka. Dejstvo je, da se pri prvi bar-
ki hitro vidi, ali uspeš ali ne; proizvod mora biti »OK«, a moraš pri tem
imeti tudi malo sreče. Mi smo jo imeli, barka se je uspešno prodajala. Že
takoj prva je dobila naziv evropska barka leta. Promet je rasel. Prvi mej-
nik se je zgodil, ko smo prišli do enega milijona prihodkov, je prišlo do
»plafona«, trg namreč prenese 50–60 jadrnic na leto. Denarja se je ne-
2 Intervju je bil narejen z Andražem Mihelinom, lastnikom in direktorjem podjetja, januarja 2018.
