Page 108 - Biloslavo, Roberto in Maja Uran Maravić, ur. 2019. Navtična industrija in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 108
Navtični turizem in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije
8. Kakšen je vaš vpliv na okolje? Ste kaj družbeno aktivni? Ali je kaj
aktivnosti, ki se nanašajo na okoljsko odgovornost?
Navtika na žalost ni super ekološka panoga v smislu proizvodnje (ker
se uporabljajo lepila, plastika), je pa v smislu majhne količine izpustov, še
posebej jadranje. Trenutno delamo na evropskem projektu za malo bar-
ko, ki se reciklira. Trup bomo izdelali iz smole, ki jo je možno reciklira-
ti oz. ponovno oblikovati (angl. reshape), ker je termoforna. Torej, ko bar-
ka odsluži svojemu namenu, jo lahko stopiš, vzameš ven vlakna in izdelaš
na novo. To je trenutno testni pristop, ki ga bomo uporabili na barki 4,30.
9. Kdo ima koristi od vaše poslovne aktivnosti, proizvodov in storitev,
če niso v neposredni poslovni povezavi z vami?
Največ ti, ki ponujajo storitve, ki so vezane na naše barke. Šole, centri.
108 Morda je vpliv tudi v tem, da smo Slovenci sposobni oblikovati jadrnice,
ki dobivajo nagrade kot najboljše jadrnice v Evropi.
10. Kdo ima vpliv na vaše poslovanje? Kdo spremlja vaše aktivnosti in
vaš način poslovanja?
Najbolj naš razvoj spodbujajo uporabniki naših bark. Okoli podje-
tja je ustvarjena cela skupnost lastnikov in uporabnikov bark, ki si delijo
naše vrednote in pogled na jadranje. Ti lahko narediš nekaj, kar je funk-
cionalno, ampak če zadaj nima filozofije/zgodbe, je to samo produkt. V
tem primeru moraš povedati in izpostavljati vse mogoče tehnične lastnos-
ti proizvoda, kar je pa v primeru, da je zadaj filozofija, uporabniku skoraj
nepomembno. Če citiram misel našega uporabnika iz Norveške: »Com-
fort makes you fat, dumb and stupid.« To je naš pogled – z udobjem se pre-
tirava. V resnici se korist skriva drugje. Ko imaš enkrat tak koncept, imaš
produkte, ki to podpirajo, imaš dogodke, ki to podpirajo, dobiš skupnost,
ki to razume in sama generira neko pozitivno povratno informacijo. Iz
tega je razvidno, da smo uspeli prepričati uporabnike, da je nekaj, kar ima
manj udobja, boljše! Posledično tudi proizvodnja stane manj in je tudi
okoljsko sprejemljivejša.
S stališča »motorja razvoja« je to lahko največ, kar lahko imamo. Ne-
gativno pa je to, da je to luksuzen produkt. To smo odlično videli v času
recesije, ko se je prodaja v panogi zelo zmanjšala. Mi smo takrat ravno za-
čeli oz. smo rasli, imeli smo relativno nizko količino bark, ki smo jo ponu-
jali na trgu, ki še ni ponujal takšne barke. Definitivno smo imeli srečo oz.
dober »timing«. Če bi vstopili na trg, ko je bil ta stabilen, bi bilo vpra-
šanje, ali bi uspeli. Tako pa so se močne znamke čisto preveč ukvarjale s
svojim preživetjem in se niso imeli časa ukvarjati z nami. Prostor na trgu
8. Kakšen je vaš vpliv na okolje? Ste kaj družbeno aktivni? Ali je kaj
aktivnosti, ki se nanašajo na okoljsko odgovornost?
Navtika na žalost ni super ekološka panoga v smislu proizvodnje (ker
se uporabljajo lepila, plastika), je pa v smislu majhne količine izpustov, še
posebej jadranje. Trenutno delamo na evropskem projektu za malo bar-
ko, ki se reciklira. Trup bomo izdelali iz smole, ki jo je možno reciklira-
ti oz. ponovno oblikovati (angl. reshape), ker je termoforna. Torej, ko bar-
ka odsluži svojemu namenu, jo lahko stopiš, vzameš ven vlakna in izdelaš
na novo. To je trenutno testni pristop, ki ga bomo uporabili na barki 4,30.
9. Kdo ima koristi od vaše poslovne aktivnosti, proizvodov in storitev,
če niso v neposredni poslovni povezavi z vami?
Največ ti, ki ponujajo storitve, ki so vezane na naše barke. Šole, centri.
108 Morda je vpliv tudi v tem, da smo Slovenci sposobni oblikovati jadrnice,
ki dobivajo nagrade kot najboljše jadrnice v Evropi.
10. Kdo ima vpliv na vaše poslovanje? Kdo spremlja vaše aktivnosti in
vaš način poslovanja?
Najbolj naš razvoj spodbujajo uporabniki naših bark. Okoli podje-
tja je ustvarjena cela skupnost lastnikov in uporabnikov bark, ki si delijo
naše vrednote in pogled na jadranje. Ti lahko narediš nekaj, kar je funk-
cionalno, ampak če zadaj nima filozofije/zgodbe, je to samo produkt. V
tem primeru moraš povedati in izpostavljati vse mogoče tehnične lastnos-
ti proizvoda, kar je pa v primeru, da je zadaj filozofija, uporabniku skoraj
nepomembno. Če citiram misel našega uporabnika iz Norveške: »Com-
fort makes you fat, dumb and stupid.« To je naš pogled – z udobjem se pre-
tirava. V resnici se korist skriva drugje. Ko imaš enkrat tak koncept, imaš
produkte, ki to podpirajo, imaš dogodke, ki to podpirajo, dobiš skupnost,
ki to razume in sama generira neko pozitivno povratno informacijo. Iz
tega je razvidno, da smo uspeli prepričati uporabnike, da je nekaj, kar ima
manj udobja, boljše! Posledično tudi proizvodnja stane manj in je tudi
okoljsko sprejemljivejša.
S stališča »motorja razvoja« je to lahko največ, kar lahko imamo. Ne-
gativno pa je to, da je to luksuzen produkt. To smo odlično videli v času
recesije, ko se je prodaja v panogi zelo zmanjšala. Mi smo takrat ravno za-
čeli oz. smo rasli, imeli smo relativno nizko količino bark, ki smo jo ponu-
jali na trgu, ki še ni ponujal takšne barke. Definitivno smo imeli srečo oz.
dober »timing«. Če bi vstopili na trg, ko je bil ta stabilen, bi bilo vpra-
šanje, ali bi uspeli. Tako pa so se močne znamke čisto preveč ukvarjale s
svojim preživetjem in se niso imeli časa ukvarjati z nami. Prostor na trgu
