Page 106 - Biloslavo, Roberto in Maja Uran Maravić, ur. 2019. Navtična industrija in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 106
Navtični turizem in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije
zuje Amerika, potem pa še posamično drugi kontinenti, Japonska npr.
predstavlja 5-% delež. Kitajska za nas še ni zanimiv trg, ker moraš biti pre-
cej večji igralec, da se ti tam splača igrati. Japonska ja, ker je veliko bolj po-
slovno urejena, Kitajska pa je pravi Divji zahod. Težko bi definirali kupce
glede na starostno strukturo (razpon 30–60 let), bolj gre za stanje duha –
ko začutiš potrebno po »outdoor« aktivnostih, po spremembi. Ženskih
kupcev je malo, morda 3–4 %. Distribucija gre preko posrednikov (80 %),
20 % prodamo direktno, predvsem v južno Nemčijo in Slovenijo. To smo
si zadržali kot svoj »domač« trg.
5. Kako podjetje integrira inovativnost v svoje poslovanje? Ali lahko
navedete nekaj primerov? Ali so vas k inoviranju spodbudili kon-
kurenti ali morda regulativa, spodbude?
106 Osnovno orodje, ki ga uporabljamo, je pristop dizajnerskega razmi-
šljanja (angl. design thinking) in posebej model dvojnega diamanta (angl.
double diamond). Delamo vedno z zunanjimi partnerji. Imamo industrij-
ske oblikovalce, Gigodesign Ljubljana, in enega najboljših navtičnih obli-
kovalcev/arhitektov, Francoza Sama Manuarda, ki je z nami od vsega za-
četka, kar je velika prednost. Imamo zelo enostaven dizajn, izogibamo se
»stylingu«. Začnemo s problemom, ki ga želimo rešiti. Verjamemo, da
mora biti neka rešitev problema tudi vizualno najustreznejša. Potem pa
imamo še nekaj manjših podjetnikov, ki nam pomagajo. Imeli smo srečo,
da smo preko Kompetenčnega centra za design management – KCDM
pridobili veliko znanja o le-tem (smo člani KCDM 1 in 2). Tam je bilo
veliko izobraževanj, kjer smo se npr. naučili, da obstaja storitveni dizajn,
začeli smo ga uporabljati pri dogodkih, pa kako uporabljati dvojni dia-
mant ... Če povzamem, dobili smo ključna orodja za kreativno in inova-
tivno delovanje.
6. Kako podjetje integrira trajnost v svoje poslovanje? Ali lahko nave-
dete nekaj primerov? Ali so vas k trajnosti spodbudili konkurenti
ali morda regulativa, spodbude?
Drugi niso vplivali na naše razmišljanje o trajnosti. Trajnost izhaja iz
našega poslovnega razmišljanja, osnovnega koncepta, kako jadrati, in živ
ljenjskega nazora. V bistvu imamo v Sloveniji srečo, da po eni strani ni-
maš specialistov za določena področja, kot bi jih imel v Franciji ali Nem-
čiji, po drugi strani pa imaš veliko multipraktikov – npr. Da Vinci, ki
ima več svojih specializacij. Niso vsi na nivoju, da bi lahko delali za naj-
boljše, pa vendar, ko potrebuješ neko informacijo ali rešitev, dobiš odgo-
vor takoj. Ta mreža, ki obstaja v Sloveniji, morda ni svetovni vrh v smislu
zuje Amerika, potem pa še posamično drugi kontinenti, Japonska npr.
predstavlja 5-% delež. Kitajska za nas še ni zanimiv trg, ker moraš biti pre-
cej večji igralec, da se ti tam splača igrati. Japonska ja, ker je veliko bolj po-
slovno urejena, Kitajska pa je pravi Divji zahod. Težko bi definirali kupce
glede na starostno strukturo (razpon 30–60 let), bolj gre za stanje duha –
ko začutiš potrebno po »outdoor« aktivnostih, po spremembi. Ženskih
kupcev je malo, morda 3–4 %. Distribucija gre preko posrednikov (80 %),
20 % prodamo direktno, predvsem v južno Nemčijo in Slovenijo. To smo
si zadržali kot svoj »domač« trg.
5. Kako podjetje integrira inovativnost v svoje poslovanje? Ali lahko
navedete nekaj primerov? Ali so vas k inoviranju spodbudili kon-
kurenti ali morda regulativa, spodbude?
106 Osnovno orodje, ki ga uporabljamo, je pristop dizajnerskega razmi-
šljanja (angl. design thinking) in posebej model dvojnega diamanta (angl.
double diamond). Delamo vedno z zunanjimi partnerji. Imamo industrij-
ske oblikovalce, Gigodesign Ljubljana, in enega najboljših navtičnih obli-
kovalcev/arhitektov, Francoza Sama Manuarda, ki je z nami od vsega za-
četka, kar je velika prednost. Imamo zelo enostaven dizajn, izogibamo se
»stylingu«. Začnemo s problemom, ki ga želimo rešiti. Verjamemo, da
mora biti neka rešitev problema tudi vizualno najustreznejša. Potem pa
imamo še nekaj manjših podjetnikov, ki nam pomagajo. Imeli smo srečo,
da smo preko Kompetenčnega centra za design management – KCDM
pridobili veliko znanja o le-tem (smo člani KCDM 1 in 2). Tam je bilo
veliko izobraževanj, kjer smo se npr. naučili, da obstaja storitveni dizajn,
začeli smo ga uporabljati pri dogodkih, pa kako uporabljati dvojni dia-
mant ... Če povzamem, dobili smo ključna orodja za kreativno in inova-
tivno delovanje.
6. Kako podjetje integrira trajnost v svoje poslovanje? Ali lahko nave-
dete nekaj primerov? Ali so vas k trajnosti spodbudili konkurenti
ali morda regulativa, spodbude?
Drugi niso vplivali na naše razmišljanje o trajnosti. Trajnost izhaja iz
našega poslovnega razmišljanja, osnovnega koncepta, kako jadrati, in živ
ljenjskega nazora. V bistvu imamo v Sloveniji srečo, da po eni strani ni-
maš specialistov za določena področja, kot bi jih imel v Franciji ali Nem-
čiji, po drugi strani pa imaš veliko multipraktikov – npr. Da Vinci, ki
ima več svojih specializacij. Niso vsi na nivoju, da bi lahko delali za naj-
boljše, pa vendar, ko potrebuješ neko informacijo ali rešitev, dobiš odgo-
vor takoj. Ta mreža, ki obstaja v Sloveniji, morda ni svetovni vrh v smislu
